Duglazija (Pseudotsuga menziesii)


Družina: borovke (Pinaceae)

Red: borovci (Pinales)

Razred: igličastolistne golosemenke (Pinopsida)

Velikost: 25-50 m (75 m)

Razširjenost: pogosto

Življenjski prostor: pri nas le sajeno v nasadih, v parkih ali ob hišah

Ogroženost vrste: vrsta pri nas ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Opis: drevo s stožčasto krošnjo in pokončno ali vodoravno štrlečimi vejami. Lubje sivkasto, zelo redko smolnato. Iglice vodoravno razporejene, mehke, dolge do 4 cm, po zgornji strani zelene, po spodnji strani z dvema, svetlima progama, zlahka se odtrgajo, zmečkane imajo značilen vonj po pomarančah oz. po jabolkih. Moška socvetja rumenorjava, razvijejo se na vrhu poganjkov. Ženska socvetja sprva zelenkasta, kasneje olesenijo v viseče storžke, ki so 5-8 cm veliki in imajo 3-delne podporne luske, zato so navidezno "brkati".

 

Posebnosti: vrsta izvira iz Severne Amerike, pri nas jo gojijo predvsem v nasadih, ker zelo hitro raste in ima visok letni prirastek lesa, sicer pa je pogosto kot okrasno drevo. Ker ima skoraj ravno deblo, so jo pogosto uporabljali za jamborje na jadrnicah. Rodovno ime Pseudotsuga nakazuje podobnost s čugo, sicer pa je dobila ime po škotskem botaniku Davidu Douglasu, ki jo je prinesel v Evropo, vrstno ime menziesii pa je prav tako dobila po botaniku in sicer po Archibaldu Menziesu.

 

Podobne vrste: omorika (Picea omorika) - navadna smreka (Picea abies).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti