Družina: rožnice (Rosaceae)
Red: šipkovci (Rosales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 3-12 m
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: zamočvirjena tla, pogosto v jelševih sestojih, tudi v parkih
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: listopadno drevo ali grm s temnim lubjem, ki ima značilnen vonj po čreslovinah. Mladi poganjki navadno ogolijo (podvrsta padus), redkeje ostanejo dlakavi (podvrsta borealis). Listi premenjalno razvrščeni, jajčasti do jajčasto suličasti, proti vrhu koničasto zoženi, 6-12 cm veliki, po robu fino nazobčani, po zgornji strani temnozeleni, po spodnji strani nekoliko svetlejši (pri podvrsti borealis po vsej spodnji površini dlakavi, v žilnih koti s šopi rjavih dlak), dolgopecljati, na bazi peclja sta 2 drobni žlezi, ki pogosto tudi manjkata. Cvetovi združeni v gostocvetne, dolgopecljate, viseče (podvrsta padus) ali pokončne grozde (podvrsta borealis), 5-števni, močno dehteči. Zreli plodovi so mesnati, koščičasti, bleščeče črni, ki so zelo trpkega, rahlo neprijetnega okusa.
Posebnosti: zelo pogosta lesna vrsta na zamočvirjenih tleh in med prvimi, ki zacvetijo zgodaj spomladi. V skandinavskih deželah so jo včasih uporabljali za barvilo, v preteklosti tudi kot dodatek pri strojenju kož. Vrsto pogosto objedajo gosenice čremsinega zapredkarja (Yponomeuta evonymella), ki nemalokrat obžrejo drevesa do golega in jih gosto prepredejo s svilnimi nitmi.
Podobne vrste: pozna čremsa (Prunus serotina) - češnja (Prunus avium) - cibora (Prunus insititia) - lovorikovec (Prunus laurocerasus).
