Družina: vrbovke (Salicaceae)
Red: malpigijevci (Malpighiales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 15-30 m
Razširjenost: raztreseno do redko
Življenjski prostor: ob rekah, poplavni logi, na prodnatih mestih, ob gramoznicah in mlakah
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: dvodomno drevo z izbrazdanim lubjem in mogočno krošnjo, ki je pogosto stebrasto do ozko piramidasto oblikovana (var. italica). Listi trikotni do rombasti, dolgopecljati, 5-10 cm veliki, po robu fino topo nazobčani (zobci goli!), koničasto podaljšani, po obeh straneh temnozeleni, goli, predvsem v mladosti pogosto žlezasti. Moški cvetovi združeni v viseče, gostocvetne, rdeče mačice. Ženski cvetovi prav tako združeni v viseče, gostocvetne mačice. Semena zelo drobna, številna, gosto obdana s šopi mehkih, snežnobelih dlak, ki jih raznaša veter.
Posebnosti: pionirska vrsta, ki se razrašča predvsem na prodnih mestih ob rekah ali gramoznicah. V 18. in 19. stol. se je po Evropi razširila sorta ozko stebričastega "laškega" topola oz. jagneda, ki naj bi ga predvsem v Napoleonovem času sadili kot drevo, ki je dajalo senco vojakom. Mladi brsti so premazani z lepljivo smolnato snovjo, ki ima močan, prijeten vonj. Dandanes ga izpodrivajo hitro rastoče, kultivirane vrste (npr. kanadski topol), zato postaja v naravi že dokaj redek.
Podobne vrste: kanadski topol (Populus x canadensis) - trepetlika (Populus tremula).
