Družina: vrbovke (Salicaceae)
Red: malpigijevci (Malpighiales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 0.5-5 m
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: ob rekah, na prodiščih, obrežja gramoznic
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: dvodomen grm, redkeje drevo, s šibastimi, ravnimi, le malo razraslimi vejami, ki imajo v mladosti bleščeče rdečkasto lubje. Listi črtalastosuličasti do podolgasti, z zelo kratko konico, najširši pri vrhu, 4-12 cm dolgi, kratkopecljati, v spodnji polovici celorobi, proti vrhu fino nazobčani, po zgornji strani temnozeleni, bleščeči, po spodnji strani sinjezeleni, goli. Cvetovi se razvijejo med olistanjem. Moški cvetovi združeni v dolge, pokončne do previsne mačice, ki so sprva zaradi prašnic izrazito rdeči, kasneje rumeni, dehteči, s po 2 prašnikoma, ki sta med seboj zrasla, zato dajeta videz le enega prašnika (prašnične niti dlakave v spodnji polovici, sicer gole). Ženski cvetovi prav tako združeni v valjaste, pokončne mačice. Plodnica jajčasta, kratkodlakava, sinjezelena, s 4-delno, razprostrto brazdo in dolgodlakavo krovno lusko, ki je za polovico krajša od plodnice. Semena številna, zelo drobna, obdana s šopom snežnobelih dlak, raznaša jih veter.
Posebnosti: ime je dobila po rdeče obarvanih prašnicah in rdečkastem lubju mladih vej. Tudi lubje rdeče vrbe vsebuje veliko salicilne kisline, ki ima zdravilne učinkovine. Je pionirska vrsta, ki se pogosto vegetativno razrašča predvsem na prodnatih mestih, kjer lahko tvori strnjene sestoje. Veje pogosto uporabljajo za pletenje in izdelovanje različnih izdelkov.
Podobne vrste: krhka vrba (Salix fragilis) - beka (Salix viminalis) - siva vrba (Salix eleagnos).
