Družina: pupki in močeradi (Salamandridae)
Red: repati krkoni (Caudata)
Razred: dvoživke (Amphibia)
Velikost: 15-25 cm
Razširjenost: raztreseno do redko, v nižinskem delu Pomurja zelo redek
Življenjski prostor: senčni, vlažnejši gozdovi v gričevnatem in hribovitem svetu
Ogroženost vrste: vrsta ponekod nazaduje
Varstveni status vrste: ogrožena vrsta
Odrasli osebki: samec in samica sta podobna, samice so navadno večje od samcev. Telo je bleščeče črne barve z rumenimi lisami, pri čemer so lahko nekateri osebki popolnoma črni, spet drugi skoraj v celoti rumeni. Za očmi se nahajajo polmesečaste, rumene, zaušesne žleze, ki imajo številne drobne luknjice (pore). Telo dokaj dolgo, valjasto, z dobro vidnimi rebri in precej široko glavo. Noge kratke, debele. Rep v prerezu skoraj okrogel, za dobro tretjino ostalega telesa. Na hrbtu ni grebena kot pri pupkih.
Ličinke: do 6 cm velike, razvijejo se že v telesu samic, ki ne ležejo jajčec (živorodnost). Telo je temno pigmentirano, s svetlejšimi lisami. Za glavo se nahajajo listaste škrge, ki s preobražanjem v odrasle živali počasi krnijo. Repni greben se le malo izteza po hrbtu in se prične šele v višini zadnjih nog. Rep z bočne strani skorajda ni sploščen in je daljši od 1/3 telesa.
Obnašanje: odrasle živijo in se parijo na kopnem, navadno so skrite v gozdnih tleh, pod trohnečimi drevesi, na vlažnih mestih, kjer se prehranjujejo z deževniki, polži in žuželkami. V obilnem deževju in med parjenjem lahko opazujemo številne osebke, ki se "sprehajajo" po gozdnih tleh, takrat so najbolj ranljivi. Dolgo časa je močerad veljal za magično žival, ki so jo ponekod lovili in jo uporabljali za najrazličnejše "zvarke", zato je ponekod v Evropi precej nazadoval. V nevarnosti iz zaušesnih žlez izloči belkast sekret, ki je strupen in vsebuje samandarin. Močerad ima dolgo življenjsko dobo, tudi do 20 in več let.
Podobne vrste: planinski močerad (Salamandra atra).
