Družina: strnadi (Emberizidae)

Red: pevci (Passeriformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 15-17 cm

Razširjenost: dokaj pogosto

Življenjski prostor: odprta kulturna krajina z mejicami, svetlimi gozdovi, obdelovalnimi površinami, pogosto tudi v bližini hiš in vrtov

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: ranljiva vrsta

Prepoznavanje

Splošno: prepoznaven po značilnem "ci-ci-ci-ci-do" petju, ki naj bi bil tudi glasbeni navdih za mnoga Beethovnova dela, med drugim kot uvod v znano 5. simfonijo v c molu. Značilna vrsta kulturne krajine, rad se druži v manjše jate, ki se klatijo okrog. Prehranjuje se s semeni, žuželkami in njihovimi ličinkami, občasno pobira tudi kamenčke s cest. Pri nas je stalnica, večinoma migrirajo severnejše populacije.

Samec: predvsem v paritvenem obdobju po glavi in trebuhu živo rumen s progami okrog lic in po temenu (razburjen pogosto našopiri naglavna peresa). Kljun širok, kratek in močan, sivkast. Po prsih in bokih rdečerjav ter progast, tudi trtica rdečerjava. Hrbet in krila rjava, temno progasta, primarna letalna peresa temna s svetlim robom. Repna peresa temna s svetlo obrobo, rep proti sredini nekoliko prisekan. Noge mesnato rjave.

Samica: podobna samcu, le da po glavi in prsih ni tako izrazito rumena in je tudi mnogo bolj progasta. Lica so sivkasta, tudi po prsih je bolj sivkasta.

Gnezdenje in zarod: gnezdo si uredi na tleh in valeča samica v nevarnosti pogosto zleti zadnji hip iz gnezda. Gnezdo si uredi iz mahu, vejic in ga postelje s perjem ter puhom. Letno ima 2, redkeje 3 zarode. Samica znese v povprečju 3 do 5 belkastih, sivo do rjavo črtastih jajc. Samica vali jajca nekje 12 do 14 dni, pri hranjenju gnezdomcev se ji pridruži še samec. Mladi zapustijo gnezdo nekje po 11.-13. dneh. Mladostni osebki so podobni samici, le da imajo robove primarnih letalnih peresih rumenkaste in so temnejši.

Oglašanje: petje je zelo prepoznavno, sprva počasno, nato vedno hitrejše, s podaljšanim zadnjim zlogom "zi-zi-zi-zi-zi-zi-zi-deee" in je zelo variabilno. Oglašanje je kratek in cvrčeč "crrr-ik", ki pa se lahko tudi lokalno zelo spreminja.

Podobne vrste: plotni strnad (Emberiza cirlus) - veliki strnad (Miliaria calandra).