Družina: ščinkavci (Fringillidae)
Red: pevci (Passeriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 14-16 cm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: listnati gozdovi, parki, v bližini hiš, sadovnjaki in vrtovi
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: potencialno ogrožena vrsta
Splošno: sodi med pogostejše vrste malih pevcev pri nas, dokaj družaben, vendar prepirljiv na krmilnicah. Zelo se je privadil na bližino človeka, zato ga pogosto vidimo tudi po velikih mestih. Prehranjuje se s semeni, ki jih drobi z močnim kljunom, občasno tudi z jagodičjem.
Samec: telo dokaj čokato, z močno glavo in dokaj kratkim repom. Perje po zgornji strani glave in po hrbtu olivno- do sivozeleno. Lica so sivkasta. Pri očeh nekoliko temnejši. Prsi in trebuh rumenozelena. Kljun močan, širok a kratek, koničast, svetel. Krila so sivkasta, s poudarjeno rumenimi primarnimi peresi. Trtica rumenozelena. Rep sivkast z rumeno lisasto obrobo.
Samica: bolj rjavkasta od samca z mnogo manj rumene in zelene obarvanosti perja, po hrbtu in trebuhu tudi rahlo progasta. V repu manjša rumena lisa kot pri samcu.
Gnezdenje in zarod: gnezdi v grmovju ali nasajenih drevesih, gnezdo si splete iz vejic, slamic in ga postelje z dlako, mehkim perjem in mahom. Letno ima 2-3 zarode. Samica znese 4-6 belkastih in temno lisastih jajc, ki jih vali nekje 13-14 dni, pri čemer jo krmi samec. Za gnezdomne mladiče skrbita oba starša, ki se speljejo nekje 13-14 dni po izvalitvi. Mladostni osebki so podobni samici, le da so mnogo bolj progasti in svetlejši.
Oglašanje: klic je serija zaporednih, hitrih "jüp-jüp-üp-üp..." ali "zi-zi-zi-zi-zi...", ki jih navadno zaključi z zavijajočmi daljšim "jüüüp". Pogosto se oglasi zgolj s posamičnim in močnim "ju-iiit" ali močnim, dolgim "tsrüüüü". Petje je sestavljeno iz opisanih žvižgov, dokaj žgoleče, nekoliko spominja na petje drevesne cipe (Anthus trivialis).
Podobne vrste: konopeljščica (Carduelis citrinella).
