Družina: ščinkavci (Fringillidae)
Red: pevci (Passeriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 16-18 cm; razpon kril do 32 cm
Razširjenost: dokaj pogost
Življenjski prostor: listnati gozdovi, parki, v bližini naselij, vrtovi
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: potencialno ogrožena vrsta
Splošno: čeprav sodi med ene najpogostejših ptičev pevcev pri nas, ga zaradi neopaznega življenja skoraj nikoli ne vidimo. Pogosto se druži v manjše klateške jate, predvsem v zimskem času, ko rad obiskuje krmilnice in se hrani tudi na tleh. Ima izjemno močan kljun, s katerim lahko stre tudi najtrše koščice. Poleg semen, ki jih zdrobi iz koščičastega sadja, se prehranjuje tudi z jagodičjem. Je izredno aerodinamične oblike (podoben torpedu) in tudi hiter letalec.
Odrasli osebki: samec in samica sta podobna, čeprav je samec nekoliko bolj živopisan. Po glavi je oranžnorjav s sivim ovratnikom in sivim zatiljem. Ob očesu in na podbradku je črn. Kljun zelo širok in močan, sivočrn, koničast. Po prsih in trebuhu rjav. Hrbet in ramena so temno rjava. Krila so precej barvita, v osnovi črnorjava, z dvema širokima belima pasovoma in okrastorjavim pasom. Notranja primarna letalna peresa so modro obrobljena in dokaj široka. Trtica je oranžnorjava. Rep je precej kratek, repna peresa so na bazi črna, sicer široko belo obrobljena.
Gnezdenje in zarod: gnezdo je ponavadi urejeno ob deblo, zgrajeno iz vejic in slamic ter postlano s perjem, dlako ali mahom. Letno ima po 1 zarod. Samica navadno znese 5-7 modrikastih jajc, ki so svetlo sivo do temno rjavo lisasta. Samica vali jajca nekje 12-13 dni, pri čemer ji samec prinaša hrano. Za gnezdomne mladiče skrbita oba, speljejo se nekje po 12.-14. dneh. Mladostni osebki so podobni samici, s progami po spodnji strani.
Oglašanje: značilen, oster, skoraj mehanski in kratko odsekan "csk" ali "ciks". Petje je dokaj tiho, ščebetajoče, sestavljeno iz serije "zih-zih" in "zrri-zrri" in ga je zelo težko zaznati.
Podobne vrste: kalin (Pyrrhula pyrrhula) - ščinkavec (Fringilla coelebs).
