Družina: drozgi (Turdidae)
Red: pevci (Passeriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 20-22 cm
Razširjenost: zelo pogost
Življenjski prostor: gozdovi, parki, v bližini naselij, tudi po vrtovih
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: potencialno ogrožena vrsta
Splošno: slovensko ime je dobil po značilnem glasu "cik", s katerim se navadno oglasi, ko zleti. Zaradi varovalne barve je težje opazen, čeprav sodi med zelo pogoste ptiče pri nas. Pri nas je stalnica, občutljiv je na nenadne padce temperature pozimi, ko lahko pogine zelo veliko ptic. Prehranjuje se z žuželkami, polži, deževniki in drugimi manjšimi nevretenčarji, za katerimi navadno brska po tleh.
Odrasli osebki: samec in samica sta podobna. Po temenu, hrbtu, krilih, trtici in repu je rjav. Lica temno vzorčasta, sicer svetla. Od kljuna poteka rahlo nakazan "brk". Po prsih in trebuhu je bel, posejan s številnimi temnimi lisami, ki so podolgasto trikotne in ne zaokrožene, kot pri zelo podobnem cararju (Turdus viscivorus), ki je tudi večji. Kljun dokaj fin, koničast, temen po zgornji strani, svetlejši po spodnji. Po bokih okrasto rjav. Spodnja stran kril rjasto sivkasta (pri cararju bela).
Gnezdenje in zarod: gnezdo si uredi na drevesih, redkeje v grmovju. Letno ima lahko po 2 zaroda. Samica v povprečju znese 5 modrih, temno lisastih jajc, ki jih vali približno 12-13 dni. Skupaj s samcem skrbi za gnezdomne mladiče, ki gnezdo zapustijo po 12.-16. dneh. Mladostni osebki so zelo podobni mladim kosom.
Oglašanje: klic je značilno oster, a razmeroma diskreten klic "cik" oz. "zit". Petje je dokaj melodično, sestavljeno iz žgolenja, ritmičnih žvižgov in ščebetanja, dokaj glasno (navadno poje ob mraku) in se ponavlja, nekoliko spominja na petje kosa.
Podobne vrste: carar (Turdus viscivorus) - brinovka (Turdus pilaris) - vinski drozg (Turdus iliacus).
