Družina: klinčnice (Caryophyllaceae)
Red: klinčkovci (Caryophyllales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 10-60 cm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: travniki, ruderalne površine, med grmovjem
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: gola trajnica, ki lahko občasno tudi oleseni v spodnjem delu (podvrsta angustifolia). Steblo v spodnjem delu kipeče, sicer pokončno, redkeje poleglo in zelo kratko (podvrsta glareosa), sinjezeleno, pogosto z obstranskimi, jalovimi poganjki. Listi podolgasto suličasti do črtalasti, goli ali po robu vejicato dlakavi (podvrsta antelopum), sinjezeleni. Cvetovi v malocvetnih (podvrsta glareosa) do mnogocvetnih, ovršnih pakobulih, okrog 2 cm veliki, kimasti ali pokončni, dolgopecljati. Venčni listi z do polovice preklano ploščico, ki je dokaj majhna in pogosto skodrana, s privenčkom ali brez njega in 1 cm veliko, golo žebico. Čašni listi med seboj zrasli v trebušasto napihnjeno čašno cev, ki ima na vrhi 5 majhnih, ravnih ali zakrivljenih (podvrsta glareosa) zobcev in je izrazito rdečkasto mrežasto žilnata. Prašnikov 10, vratov na pestiču 3. Plod je glavica, ki se odpira s 6. zobci.
Posebnosti: če stisnemo čašo pri ustju skupaj in udarimo po njej, poči (ime!). V Sloveniji se pojavljajo vsaj 4 podvrste: splošno razširjena je podvrsta vulgaris, ostale podvrste (antelopum, glareosa in angustifolia) so bolj vezane na hribovite in gorske predele. Pogosto jo gojijo kot okrasno vrsto, listi in mladi poganjki pa so primerni tudi za solato.
Podobne vrste: pri nas jih praktično ni.
