HT koda: 24.1 / 24.15
Habitatni tip (HT): reke in potoki / ploščičev pas
Varovanje: Natura 2000 območje / biosferni rezervat
Ogroženost: dokaj visoka
Reka Mura je osrednja reka v skrajnem SV delu Slovenije, ki fizično razmejuje Prekmurje od Prlekije in Štajerskega dela Slovenije. Obenem je mejna reka med Slovenijo in Avstrijo ter Hrvaško Po Sloveniji teče dobrih 95 km, od tega le kakih 28 km samo po ozemlju Slovenije, preostali del je mejni. Čeprav je v tem delu nižinska reka, izkazuje dokaj gorski karakter z deročim in dinamičnim tokom, ki so ga v preteklosti v glavnem regulirale sezonske padavine in taljenje snega v Alpah, dandanes pa pa je njen tok pod močnim vplivom številnih hidroelektrarn v njenem zgornjem toku. Zaradi umirjenega toka v spodnjem delu in dokaj mehke geološke podlage je v preteklosti ustvarila številne okljuke (meandre), ki so sčasoma postali mrtvi rokavi in mrtvice. Lokalno prebivalstvo je etnološko in kulturno še vedno močno povezano z reko, ki je v preteklosti omogočala tudi preživetje ljudi ob njej. Dandanes reka Mura velja za enega od naravnih biserov v podonavskem bazenu z bogato biotsko pestrostjo in kulturno zapuščino.
V sami strugi reke je rastlinstvo precej revno, omejeno na redke vrst alg in modrozelene cepljivke, ki se v glavnem pojavljajo kot sluzasta prevleka na kamnih. Na bregovih reke so se sčasoma izoblikovali različni strnjeni sestoji listopadnih poplavnih gozdov in logov, ki so se dandanes ohranili le kot ozek pas med reko in intenzivno kmetijsko krajino. Na prodnatih mestih se razraščajo topolovja in belovrbovja, na nekoliko bolj humoznih, celo zamočvirjenih mestih se razvijejo hrastovo-belogabrovi sestoji in sestoji črne jelše, na rahlo dvignjenih in pred poplavami manj izpostavljenimi mesti se pojavlja trdolesna loka s sestoji hrasta doba, jesna in bresta. Na prodiščih se razvijejo pionirski sestoji vrb, visokih steblik in nekaterih enoletnic.
V preteklosti so ljudje reko Muro izrabljali za številne namene, dobro znani so številni plavajoči mlini za mletje moke, razvit je bil ribolov, v reki so napajali živino in perice so prale perilo. Po reki so splavljali les in drug material, oba bregova so povezovali številni brodovi, saj mostov vse do 1922 na tem delu Mure ni bilo. Iz reke so občasno tudi izpirali zlato. Dandanes je Mura v zgornjem toku (Avstrija) prepredena s serijo hidroelektrarn, ki močno (negativno) vplivajo na njeno rečno dinamiko in biodiverziteto območja. Z vzpostavitvijo biosfernega območja (tudi pod okriljem UNESCO) se je trend vzpostavitve mreže hidrocentral na slovenski strani vsaj začasno zaustavil.
