Razširjenost: lokalno

HT koda: 53.14 / 53.15 / 53.16

Habitatni tip (HT): ostale visoke obrežne združbe / obvodni sestoji srednjevisokih trav / trstično pisankovje

Varovanje: združbe redkih in ogroženih vrst

Ogroženost: srednja do visoka

Prepoznavanje

V to kategorijo sodi več habitatnih tipov. Skupno zanje je, da se razvijejo na zamočvirjenih mestih, na obrežjih manjših vodotokov in stoječih voda, tvorijo jih združbe z nizkimi do srednje visokimi zelnatimi trajnicami. Sestoji se pogosto prekrivajo ali prehajajo drug v drugega. Za človeka nimajo neke pomembnejše vrednosti, medtem ko za živalski svet pomenijo prehodni habitat med odprtim kopnim in vodnim okoljem.

V Pomurju se pojavljajo sledeči tipi:

53.14 - visoke obrežne združbe

53.141 - združba navadne streluše (Sagittaria sagittifolia) (značilnica je vodna streluša, pojavi se predvsem v počasi tekočih potokih ali v stoječih, organsko nekoliko bolj zasičenih vodah)

53.142 - združba sladike (Glyceria fluitans) in mlahavega ježka (Sparganium neglectum) (ti sestoji se v manjšem obsegu razvijejo na plitvejših poplavnih mestih z blatnim dnom, kot so obcestni jarki, manjši potočki in prehodna močvirja)

53.143 - združba pokončnega ježka (Sparganium erectum) (značilnica je pokončni ježek, ki lahko tvori goste, strnjene sestoje v obrežnem pasu počasi tekočih voda, redkeje v stoječih, organsko nekoliko bolj zasičenih vodah in v obcestnih jarkih) 

53.144 - kolmeževje (prevladujoča vrsta je kolmež (Acorus calamus), razvije se na plitvejših, občasno poplavljenih mestih ob stoječih vodah)

53.146 - združba vodnega sovca in prave potočarke (značilnici sta vodni sovec (Oenanthe aquatica) in prava potočarka (Rorippa amphibia), ki se lahko prehodno razvijeta na zamuljenih, občasno poplavljenih tleh stoječih voda, ki so organsko nekoliko bolj zasičena)

53.147 - sestoji z vodno preslico (Equisetum fluviatile) (ti sestoji z vodno preslico se pojavijo na plitvih stoječih vodah ali manjših potočkih ter na zamočvirjenih travnatih predelih. Strnjeni sestoji so sorazmerno redki in zelo ranljivi)

53.149 - sestoji z vodno smrečico (Hippuris vulgaris) (ti sestoji so v Pomurju izjemno redki, najpogosteje se razvijejo v počasi tekočih potočkih v poplavnih jelševih logih)

53.14A - sestoji z močvirsko sito (Eleocharis palustris agg.) (ta habitatni tip se navadno razvije na mestih z visokimi vodnimi nihanji, kot so obrežja večjih vodnih teles, obcestni jarki ali močvirni travnati predeli)

53.14B - sestoji z vodno peruniko (Iris pseudacorus) (značilna vrsta je vodna perunika, ki se razrašča v jarkih, na močvirnih tleh, ob robovih voda, ki se pojavlja mestoma in le redko tvori obsežnejše, strnjene sestoje)

53.15 - obvodni robovi srednjevisokih trav (prevladujejo homogeni sestoji z eno ali dvema vrstama visokih trav (Poaceae))

53.151 - združba velike sladike (Glyceria maxima) (homogeni, strnjeni sestoji sladikovja, ki se razvijejo na zamuljenih, občasno poplavljenih, precej evtrofnih tleh. Značilna faza sukcesije mrtvic in vodotokov v zaraščanju)

53.152 - združba navadne rižolice (Leersia oryzoides) (sestoji z rižolico se razvijejo na obrežjih manjših mlak in ribnikov, obalah počasi tekočih potokov in zamuljenih obrežjih mrtvic)

53.16 - trstično pisankovje (gre za dokaj homogene in strnjene sestoje s pisano čužko (Phalaris arundinacea), ki se razvijejo na obrežjih voda, zamočvirjenih mestih in delno degradiranih, mokrih tleh)