Družina: pisančki (Nymphalidae)
Red: metulji (Lepidoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 50-60 mm (razpon kril)
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: odprta, sončna mesta, gozdni obronki, pripotja, mejice, parki, travniki
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: zelo prepoznaven metulj s po enim velikim "očesom" na vsakem od konic kril. Krila so z zgornje strani rjavkastordeča s svetlejšim robom, ki je nekoliko širši pri zadnjih krilih, po zunanjem robu so izrazito nazobčana. Očesna pika na prednjih krilih je zelo velika, v jedru je rdečkasta s črno piko in belimi lisami, obdana pa s širokim belim robom in bleščeče modro, polmesečasto liso ter širokimi črnimi lisami. Očesna pika na zadnjih krilih leži na precej svetlem polju, ki jo z ene strani obdaja črna lisa, v sredini je črna z izrazito bleščeče modrim poljem. Spodnja stran kril je izrazito temno rjavo do skoraj črno marmorirana, včasih z nejasno izraženo risbo očesc in pasov.
Obnašanje in razvoj: dnevni pavlinček ima dvojno varovalo pred sovražniki: s spodnjo stranjo kril se lahko v trenutku zlije z okolico, če pa ga napadalec (ponavadi je to kakšna ptica) vseeno opazi, sunkovito razpre krila, da pokaže svoje "oči", kar zmede ali celo prestraši napadalca. Zelo rad se "sonči" na makadamskih poteh. Pri nas odrasli osebki pogosto prezimijo v opuščenih ali manj obljudenih stavbah in izletajo že zelo zgodaj spomladi. Samice te generacije na veliko koprivo odložijo skupine rebrastih, zelenih jajčec, iz katerih se izležejo gosenice. Te so sprva zelenkaste in z veliko črno glavo, po nekaj levitvah postanejo bolj črnikaste, posute z belimi pikami in porasle s šopi togih ščetin. Gosenice živijo v večjih skupinah na veliki koprivi, pogosto se zavarujejo s svilenimi zapredki. Buba je lahko zelena ali sivorjava, po trebušnem delu z majhnimi trnatimi izrastki.
Podobne vrste: mali koprivar (Aglais urticae) - veliki lepotec (Nymphalis polychloros).
