Družina: postranice (Gammaridae)
Red: postranice (Amphipoda)
Razred: višji raki (Malacostraca)
Velikost: 12-17 mm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: nabrežinski deli rek, potoki, mrtvice, redkeje v globljih stoječih vodah, kot so ribniki in gramoznice
Ogroženost vrste: skupina verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: nekatere sodijo v kategorijo ranljiva vrsta
Odrasli osebki: samčki so večji od samičk. Telo je bočno stisnjeno, na zadnjem delu zadka značilno usločeno (od tod ime!), belkasto, sivkasto, rjavkasto ali celo zelenkastosivo, členjeno v segmente, z dolgima paroma tipalnic (anten) na glavi ter dokaj velikimi, sestavljenimi očmi. Noge so dolge, svetle, porasle s ščetinastimi izrastki, sprednje noge prilagojene za pobiranje in grabljenje.
Določanje rodu Gammarus do vrste je zahtevno, dokaj pogosti vrsti sta potočna postranica (Gammarus fossarum) in navadna postranica (Gammarus pulex).
Obnašanje in razvoj: prepoznamo jih po tem, da večinoma plavajo leže na boku, pogosto v velikih skupinah. Samčki v času parjenja držijo samičke tesno pod seboj. Samičke lahko izležejo do 100 jajčec, ki jih hranijo do izvalitve ličink na spodnji strani repnih segmentov. Postranice se prehranjujejo z rastlinskim drobirjem in so pomemben del v prehrambeni verigi vodnih ekosistemov, človeku niso nevarne. V Sloveniji živi kar nekaj vrst tega rodu in več vrst iz drugih rodov, med njimi je tudi kar nekaj endemičnih podzemeljskih vrst in rodov, mnoge so zavarovane in močno ogrožene.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): navadna postranica (Gammarus pulex) - rečna postranica* (Gammarus roeselii) - vrste postranic iz rodov Jugogammarus, Synurella, Podocerus - vodni osliček (Asellus aquaticus).