Mali rogač (Dorcus parallelipipedus)


Družina: rogači (Lucanidae)

Red: hrošči (Coleoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 20-35 mm

Razširjenost: raztreseno do lokalno

Življenjski prostor: mešani ali listnati gozdovi, parki, sadovnjaki, mejice

Ogroženost vrste: potencialno ogrožena vrsta

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Odrasli osebki: samec nekoliko večji od samice, sicer sta si podobna. Na prvi pogled je vrsta podobna samici rogača (Lucanus cervus). Telo je v celoti črno, precej čokato, čeljusti (rogovi) so precej manjše kot pri rogaču, tako velike ali celo manjše kot glava, pri samcu večje kot pri samici. Med glavo in oprsjem je viden ozek, rumenkast ali belkast rob. Noge so črne, porasle s trnatimi izrastki. Oči so dokaj velike, rumenkaste.

 

Obnašanje in razvoj: pogostejši je od rogača, vendar živi bolj skrito, čeprav ga lahko najdemo v različnih habitatih. Odrasli osebki ližejo drevesne sokove in so popolnioma nenevarni za človeka. Vrsta je v Evropi močno nazadovala zaradi izginjanja starih dreves, ki so primerna za razvojni cikel ličink, obenem veliko odraslih osebkov konča pod kolesi vozil, saj so pri hoji in letenju dokaj okorni. Ličinka je zelo podobna ličinki rogača, le da je manjša, tudi glava in čeljusti so manjše. Tudi pri tej vrsti so ličinke ksilofagi (prehranjujejo se z razpadajočo lesnino) in živijo v starih deblih listavcev ali štorih. Stadij ličinke traja nekje 4 leta, nato se zabubi.

 

Podobne vrste: rogač (Lucanus cervus) - nekateri večji krešiči (Carabidae).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti