Atlaška cedra (Cedrus atlantica)


Družina: borovke (Pinaceae)

Red: borovci (Pinales)

Razred: igličastolistne golosemenke (Pinopsida)

Velikost: 10-20 m

Razširjenost: raztreseno

Življenjski prostor: sajeno v parkih in ob hišah

Ogroženost vrste: v naravi je vrsta ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Opis: drevo z močno krošnjo in dokaj debelim deblom. Iglice izraščajo v gostih šopih na kratkih poganjkih, navadno jih je od 10 do 40, so toge, bodeče, največkrat modrozelene, redkeje samo zelene, zato je videz celotnega drevesa precej "srebrnkast". Moška socvetja precej debela, valjasta, pokončna, do 5 cm velika. Ženska socvetja olesenijo v kompaktne, sodčkaste storže, ki so do 8 cm veliki, na vrhu odrezani oz. vgreznjeni in ob zrelosti semen razpadejo po plodnih luskah kar na drevesu.

 

Posebnosti: vrsta je bila nekoč razširjena v pogorju Atlas (S Afrika), ker pa so njen kvaliteten les že v zgodovini cenile in izkoriščale številne civilizacije (Egipčani, Feničani, Grki, Rimljani...), so se njeni sestoji v naravi precej skrčili. V Evropi je zgolj kot okrasno drevo. Cedrin les (cedrovina) vsebuje smolo z značilnim vonjem, je priljubljena tudi v različnih obredih in verovanjih. "Cedrovo olje" so namreč uporabljali že Egipčani pri balzamiranju, izkazovalo naj bi blagodejne učinke pri aromaterapijah.

 

Podobne vrste: libanonska cedra (Cedrus libani) - himalajska cedra (Cedrus deodara) - evropski macesen (Larix decidua).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti