Družina: prave žabe (Ranidae)
Red: brezrepe dvoživke (Anura)
Razred: dvoživke (Amphibia)
Velikost: 4-11 cm
Razširjenost: dokaj pogosto do lokalno
Življenjski prostor: senčni in bolj vlažni gozdovi, vlažni travniki, čez dan se skriva pod kamni, debli in v vlažnih tleh
Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena
Varstveni status vrste: ranljiva vrsta
Odrasli osebki: telo je enovito temnorjavo, rdečerjavo ali sivorjavo, včasih s temnimi lisami in pegami ter redkimi manjšimi bradavicami ali brez njih. Glava je pri gobčku zaokrožena, zato le-ta ni tako koničast kot pri rosnici. Za očesom poteka čez bobnič široka temna lisa, ki se vleče do prednje noge. Bobnič je manjši od očesa. Zadnje noge so temno pasaste (če jih iztegnemo čez glavo, potem petni sklep ne presega konice gobčka). Trebušni del je večinoma citronasto rumen in skoraj v celoti porisan z marmoriranim vzorcem temnejših lis in pik, redkeje je trebuh belkast (podobno kot pri rosnici), občasno lahko lise manjkajo.
Ličinke in mrest: mrest je kopučast, prosto plavajoč ali pritrjen na veje, zdrizast in vsebuje lahko 700 do 4500 jajčec (pogosto po več samic odloži jajčeca v skupen mrest). Paglavci (ličinke) so do 4 cm veliki, temno obarvani. Repni greben se izteza le po repu, ki je do 1.5-krat tako dolg kot ostali del telesa in širši od telesa, posejan s številnimi pikami. Paglavci "rjavih žab" so zelo težko določljivi na terenu.
Obnašanje: sodi med večje "rjave žabe". Samci se lahko v paritvenem obdobju (to je lahko že konec februarja) sivomodro obarvajo, podobno kot samci plavčka (Rana arvalis). Prehranjuje se z različnimi nevretenčarji, kot so deževniki, polži, žuželke in njihove ličinke ter pajki, včasih lovi tudi paglavce in druge manjše žabe. V nevarnosti lahko med skakanjem izloči sekret. Oglaša se z nežnim, grulečim kvakanjem "rroarh-rroarh-rroarh", samci se pogosto oglašajo pod vodo.
Podobne vrste: rosnica (Rana dalmatina) - barska žaba (Rana arvalis).