Družina: skobčevci (Accipitridae)
Red: ujede (Accipitriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 52-59 cm; razpon kril 113-135 cm
Razširjenost: dokaj redka vrsta
Življenjski prostor: poplavni gozdovi, odprta krajina z mejicami in travniki
Ogroženost vrste: ogrožena
Varstveni status vrste: ranljiva vrsta; Natura 2000 vrsta
Splošno: ime je dobil po načinu hranjenja mladičev, saj jih odrasli osebki v glavnem hranijo z osami in njihovimi gnezdi ter drugimi kožekrilci, sami se hranijo tudi z malimi glodavci, žabami in kuščarji. Sršenar je selivka, ki migrira vse do tropske Afrike in južne Azije.
Odrasli osebki: glava pri samcu je pepelnato siva, pri samici progasto sivorjava. Oko je rumeno. Po prsih in trebuhu je bel z rjavimi prečnimi progami. Hrbet, peruti in rep so sivorjave, vendar lahko zelo variirajo v barvah od zelo svetlo do skoraj črne. Spodnja stran kril izrazito dvobarvna, letalna peresa svetla, prečno progasta, perutni zgib je temnejši. V letu je zelo podoben kanji (Buteo buteo), od katere se loči predvsem po izrazito tripasastem repu, ki ga velikokrat v letu nima široko razprtega in po bolj progasti spodnji strani peruti, ki so tudi nekoliko vitkejše.
Gnezdenje in zarod: gnezdi v vrhovih dreves. Letno ima 1 zarod. Samica znese po 2, skoraj okrogli, masleni in rjavo lisasti jajci. Jajca valita oba starša, valjenje traja nekje do tri tedne. Mladiči so gnezdomci in poletijo nekje po 40. do 46. dneh. Že speljani mladiči se pogosto vračajo v gnezdo prenočevat in na hranjenje.
Oglašanje: večinoma se ne oglaša, le v paritvenem obdobju. Žvižgajoče "piii-lu" ali "pli-lie" oz. "pie".
Podobne vrste: kanja (Buteo buteo).
