Družina: prave sove (Strigidae)
Red: sove (Strigiformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 37-43 cm; razpon kril 81-96 cm
Razširjenost: dokaj pogosta vrsta
Življenjski prostor: gozdovi, parki, tudi v bližini naselij
Ogroženost vrste: potencialno ogrožena vrsta
Varstveni status vrste: potencialno ogrožena vrsta
Splošno: ena najpogostejših sov pri nas, vendar živi zelo skrito življenje. Pogosto čez dan "spi" v drevesnih krošnjah ali v nišah stavb. Ker pleni tudi manjše ptice, jo te vedno preganjajo. Stalnica s stalnim revirjem, ki ga redko spreminja. Prehranjuje se predvsem z manjšimi glodavci, ptiči, večjimi žuželkami ter žabami. Neprebavljene dele živali, kot so dlaka, hitinski oklep žuželk in kosti, izbljuva v obliki kepice (izbljuvek). Kot večina sov ima tudi lesna sova izjemen sluh, kar ji omogoča posebna namestitev ušes, ki nista v isti ravnini, zato lahko svoj plen zazna skoraj do centimetra natančno. Njen vid je podoben kot pri človeku. Lesno sovo so podobno kot tudi druge vrste sov preganjali in pobijali zaradi vraževerja, saj naj bi prinašala smrt in naj bila povezana s čarovništvom.
Odrasli osebki: prevladuje rjava barva perja, ki je zaradi svetlo-temne progavosti podobna barvi lubja (mimikrija). Glava je precej široka, skoraj kvadratasta, brez čopkov in z zaokroženo obrazno masko. Nad očmi in čez teme potekata svetlejši progi, ki se na hrbtišču porazgubita. Krila so precej široka, po zgornji strani okrasto rjava ali sivorjava, prečno progasta, po spodnji strani zelo svetla. Prsi in trebuh sta prav tako progasta. Rep je dokaj kratek, širok in prečno progast. Let je zelo tih in navidezno okoren, lahko tudi jadra.
Gnezdenje in zarod: ponavadi zasede opuščena dupla ali niše v skalovju in starih stavbah, rada gnezdi tudi v cerkvenih zvonikih. Paritvena sezona poteka že v zimskem času. Letno ima po 1 zarod. Samica znese najpogosteje 3 do 4 bela jajca. Jajca vali samica dobrih 30 dni, pri tem ji samec redno nosi hrani. Mladiči so gnezdomci, sprva pokriti z belim puhom, speljejo se nekje po 28. ali 35. dnevu. V tem času jih krmi samica, ki ji hrano še vedno prinaša samec.
Oglašanje: v času parjenja značilno skovikanje "kju-viit", drugače pa hukanje "hu-huhuuu".
Podobne vrste: uralska sova, kozača (Strix uralensis) - mala uharica (Asio otus).
