Družina: vrani (Corvidae)
Red: pevci (Passeriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 41-49 cm; razpon kril 81-94 cm
Razširjenost: lokalno, pogosta v zimskem času
Življenjski prostor: odprte, obdelane površine, mestni parki, travišča
Ogroženost vrste: potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: nekoč je veljala za izumrlo gnezdilko (Ex?)
Splošno: zelo družabna ptica, ki se posebej v zimskem času zbira v ogromne jate (lahko tudi nad 100.000 ptic), ki se prehranjujejo po njivah in večjih odprtih površinah. Je vsejed, največkrat se prehranjuje z žuželkami in deževniki. V zadnjih letih se kot gnezdilka širi tudi po Sloveniji in gnezdi v precej velikih kolonijah po parkih (npr. mestni park Murska Sobota). Manj agresivna in bolj plašna kot siva vrana (Corvus cornix).
Odrasli: perje v celoti bleščeče črno z modrovijoličastim bleskom. Najbolj prepoznavna je po svetlosivkasti kožnati bazi kljuna, ki je precej velik in močan in ima črnikasto konico. Noge in oči temne, črnikaste.
Gnezdenje in zarod: gnezdo si zgradi iz suhljadi v krošnjah dreves, največkrat gnezdi v številčnih kolonijah. Letno ima po 1 zarod. Samica znese 3-5 sivo- do olivnozelenih, lisastih jajc, ki jih vali od 16 do 20 dni. V tem času samec skrbi za samico, kasneje pa tudi za zarod. Gnezdomni mladiči so sposobni letenja nekje po dobrih 3 ali celo 5 tednih. Mladiči so v kolonijah izjemno glasni in povzročajo lahko neverjeten trušč. Mladostni osebki se od odraslih ločijo po skoraj enotno črnem kljunu ter šopom črnega puha na bazi nosnic.
Oglašanje: nežno, pritajeno ali zamolklo krakanje "geeah-geeah", tudi "ko-ko-ko" ali "arg-arg-arg".
Podobne vrste: črna vrana (Corvus corone) - krokar (Corvus corax).