Družina: vrani (Corvidae)
Red: pevci (Passeriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 54-67 cm; razpon kril 115-130 cm
Razširjenost: raztreseno do lokalno
Življenjski prostor: strnjeni gozdovi, pa tudi odprta krajina s starim drevjem in mejicami, občasno prileti tudi v parke in bližino naselij
Ogroženost vrste: ogrožena vrsta
Varstveni status vrste: noben?
Splošno: največji ptič pevec, celo večji od nekaterih večjih ujed. V preteklosti je bil v Sloveniji dokaj redek, vezan na strnjene gozdove v hribovitem svetu, v zadnjih letih se širi tudi v odprte krajine in v bližino naselij. Zelo družaben in igriv, vendar precej plah. Pri nas je stalnica, v zimskem času se pogosto približa naseljem. Partnerji si ostanejo zvesti celo življenje, v naravi lahko živi tudi do 20 let. Krokar sodi med najbolj inteligentne ptice in je tesno povezan tudi s človeško civilizacijo. Ker je oportunist, se prehranjuje z različno hrano, tudi z mrhovino in od ljudi pridelano hrano. V nekaterih predelih sveta se lahko pojavlja v tisočih, kjer ga smatrajo za nadlogo.
Odrasli osebki: perje je bleščeče črno, prav tako črn je zelo krepak, velik kljun, tudi oči in noge so črne. V letu ga prepoznamo po širokih, skoraj ravnih krilih in široko razprtem, klinastem repu.
Gnezdenje in zarod: gnezdo je prevej veliko, spleteno iz vejevja, postlano z mahom, lišaji, dlakami in puhom, pogosto gnezdi v skalovju in stenskih nišah v večjih mestih. Letno ima po 1 zarod. Samica znese 5-6 zelenomodrih do olivnozelenih in temnorjavo lisastih jajc, ki jih vali nekje 20-23 dni, pri čemer ji samec nosi hrano. Mladiči so gnezdomci, ki jih hranita oba starša nekje od 35-42 dni.
Oglašanje: mehko krakajoče "arr-arr-arr" ali "ko-ko-ko", predvsem v letu ali na izpostavljenem mestu. Občasno tudi klikajoči glasovi, predvsem v večjih jatah.
Podobne vrste: poljska vrana (Corvus frugilegus) - siva vrana (Corvus cornix) - črna vrana (Corvus corone).