Družina: lepi ali roparski volkci (Pisauridae)

Red: pajki (Aranea)

Razred: pajkovci (Arachnida)

Velikost: 12-15 mm (samica); 10-12 mm (samec)

Razširjenost: pogosto

Življenjski prostor: predvsem vlažna in sončna mesta v gozdovih, poplavni logi, mejice, tudi travniki

Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Samica: zelo velika, s precej vitkim telesom in zelo dolgimi nogami. Obarvanost telesa je lahko zelo variabilna, od sivo-, svetlo- do rumenorjavel. Po glavoprsju (prosoma), ki je precej veliko in ima v sprednjem delu šop koničastih štrlečih dlak, poteka ozka svetla vzdolžna linija, ki je belkasta, oranžna ali rjava, le redko v celoti manjka. Oči so nameščene na sprednjem delu glave, par večjih oči se nahaja pod ostalimi šestimi, ki so razporejene v dveh nivojih. Zadek (opistosoma) je vretenast, koničasto zožen, ob robovih navadno belopasast in s temnejšo osrednjo risbo, ki je pogosto sestavljena iz cik-cakastih prečnih črt. Noge so navadno enovito rjave, sivrojave ali rdečerjave.

Samec: podoben samici, le da je vitkejši in nekolik omanjši. Zadek je večinoma kontrastnejše rdečerjavo obarvan, belo obrobljen, pogosto s črnimi in belo lisastimi vzorci.

Obnašanje in razvoj: sodi med večje pajke pri nas, pogostejši je na zamčvirjenih in obvodnih habitatih. Odrasli se radi sončijo na rastlinah, a ker imajo dokaj dober vid in čutnice na nogah, se zelo hitro umaknejo oz. zbežijo. Pogosto počivajo s skrčenimi nogami in dajejo videz "polomljenosti". Podobni so "pravim" volkcem (Lycosidae) s katerimi so v tesnejšem sorodstvu. Plenijo večinoma srednje velike žuželke, ki jih ulovijo iz zasede. Samice pod zadkom prenašajo kokon z jajčeci, ki je lahko precej velik. Tik pred izvalitivjo mladih pajkov, samica kokon obda z mrežo in ga umesti med rastline. Samci pogosto "dvorijo" samicam s plenom, ki jim ga prinesejo kot poročno darilo. Če samica sprejme darilo, samec zleze pod njo in iz svojih pipalk v njeno spolno odprtino odloži spermalne paketke. Velikokrat se zgodi, da samec nato oplojeni samički ukrade poročno darilo in z njim začne dvoriti isti ali drugi samički. Vendar uspeh parjenja ni vezano na darilo, saj se uspešno parijo tudi samčki, ki samici ne prinesejo plena. Vrsta človeku ni nevarna!

Podobne vrste: navadni obvodni pajek (Dolomedes fimbriatus) - veliki obvodni pajek (Dolomedes plantarius).