Navadni obvodni pajek* (Dolomedes fimbriatus)

  • Domov
  • Navadni obvodni pajek*

Družina: lepi ali roparski volkci (Pisauridae)

Red: pajki (Aranea)

Razred: pajkovci (Arachnida)

Velikost: 13-22 mm (samica); 10-15 mm (samec)

Razširjenost: lokalno do raztreseno

Življenjski prostor: ob robovih stoječih in počasi tekočih voda, med vodnim rastlinjem, mokrotni travniki

Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena

Varstveni status vrste: ogrožena vrsta



Prepoznavanje

Samica: precej velika, z vitkim telesom in z zelo dolgimi nogami. Glavoprsje je skoraj tako veliko kot zadek (lahko celo večje), največkrat temnorjavo, z dvema belima linijama, ki se nadaljujeta po robu prav tako temnorjavega zadka. Po zadku so velikokrat majhne vdolbinice. Noge so zelo dolge (okrog 6-8 cm), največkrat svetlo- do rumenorjave, porasle s ščetinicami.

 

Samec: podoben je samici, le da je intenzivneje obarvan in je manjši od nje, ima vitkejši zadek.

 

Vrsta je zelo podobna velikemu obvodnemu pajku* (Dolomedes plantarius), od katere se zelo težko loči brez podrobnejšega pregleda spolnega aparata. Načeloma ima navadni obvodni pajek* širši, kontrastnejši beli robni pas, ki zelo redko tudi manjka (pri nekaterih osebkih velikega vodnega pajka* je ta bočni pas zabrisan ali manjka v celoti) ter nekoliko krajše noge od velikega vodnega pajka. V povprečju je veliki obvodni pajek* temnejši, kar pa ni vedno zanesljiva lastnost.

 

Obnašanje in razvoj: zadržuje se skoraj vedno v bližini vode, pogosto se "sonči" ali je skrit na preži, zelo dobro "drsa" po vodni površini, lahko pa se za kratek čas tudi potopi pod vodo. Pogosto upleni manjše vodne vretenčarje (ribice, paglavce), sicer pa se hrani pretežno z žuželkami, ki jih lovi iz zasede. Plen pogosto zazna s pomočjo vibracij na vodni gladini. Samice privabijo samce s pomočjo feromonov, ki jih izločajo na določene niti. Samec navadno sledi taki nitki vse do samice, ki je pogosto zelo agresivna in lahko že pred dvorjenjem napade samca in ga ubije. Zato samci v bližini samic nežno in ritmično potrkujejo z zadkom po vodni gladini, sčasoma pa dvorjenje popestrijo z dviganjem prednjih nog. V kolikor ga samica ne napade, se samec pari z njo. Po parjenju samice ponavadi spri čemer ga držijo s čeljustmi, podobno kot pri rodu Pisaura. Kokon pogosto pomočijo v vodo, da ga zaščitijo pred izsušitvijo. Preden se izležejo mladi pajki, s pomočjo svilnih niti izdela zaščitno mrežo, ki deluje kot šotor, v kateri se nato mladi pajki zadržujejo kakih 5 do 9 dni preden se razidejo. Mladostni osebki imajo bolj rumenkaste oz. zelenkaste noge in bolj rumenkasto glavoprsje ter manj izrazito belo progo po robu zadka. V mnogih delih Evrope (npr. Velika Britanija) je vrsta močno ogrožena in na pragu izumrtja, predvsem zaradi izginjanja habitatov.

 

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): veliki obvodni pajek* (Dolomedes plantarius) - Scopolijev lepi volkec (Pisaura mirabilis).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti