Družina: perunikovke (Iridaceae)

Red: beluševci (Asparagales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 8-15 cm

Razširjenost: redko (Prekmurje), sicer pogosto

Življenjski prostor: travniki, gozdovi, mejice, parki, po vrtovih in sadovnjakih

Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: trajnica s podzemnim gomoljem in podzemnim steblom. Listi črtalasti, ploski ali žlebasti, pritlični, v sredini z belo linijo, pokončni. Cvetovi cevasti z dolgo cvetno cevjo, bledo do temno vijoličasti, včasih beli, pokončni. Prašnikov 6, z rumenimi ali oranžnimi prašnicami, krajši od brazde pestiča. Plod je glavica.

Posebnosti: priljubljena okrasna rastlina, ki cveti dokaj zgodaj. V Sloveniji je zelo pogosta vrsta, le v Prekmurju ima zelo malo nahajališč. Še dandanes iz vratov pestičev pravega žafrana (Crocus sativus) pridobivajo pomembno začimbo, ki je bila že v preteklosti izjemno cenjena a tudi precej draga, od tod izraz "drag kot žafran", uporablja se tudi za medicinske namene. V alpsko-dinarskih delih Slovenije uspeva belocvetna podvrsta, nunka ali beli žafran (podvrsta albiflorus), pri kateri so prašniki navadno daljši od brazde pestiča, ima pa tudi manjše, do 3.5 cm  velike cvetove.

Podobne vrste: progasti žafran (Crocus reticulatus) - jesenski podlesek (Colchicum autumnalis).