Družina: plovci (Anatidae)

Red: plojkokljuni (Anseriformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 42-50 cm; razpon kril 71-85 cm

Razširjenost: raztreseno (v preletu)

Življenjski prostor: večje stoječe vode, gramoznice, močvirni travniki, lagune

Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Splošno: ime je dobila po značilnem žvižganju. V Sloveniji je preletna ptica, ki se lahko pojavi v večjem številu predvsem na selitvi, gnezdi namreč v severni Evropi. Je precej družabna, pogosto lahko velike jate opazujemo na lagunah ali odprtih traviščih, kjer se "pasejo". Prehranjuje se namreč izključno z rastlinsko hrano.

Samec: glava je lisičje- oz. rdečerjava, razen prednjega čelnega dela, ki je umazanobelo. Kljun je modrikasto siv s črno konico. Prsi so nežno rjavkaste. Hrbet in boki so sivi, izrazita belina je po trebuhu in tik nad boki. Krila so siva z izrazito belo liso, ki je dobro vidna v letu in bleščeče zelenim zrcalom (sekundarna letalna peresa). Rep je kratek, belo obrobljen sicer črn, prav tako črn je podrepni del. Izven paritvene sezone prevladuje lisičjerjava obarvanost glave, prsi, trebuha in ramen, še vedno prepoznavna je belina v krilih.

Samica: zelo podobna samcu izven paritvene sezone. Glava je bolj sivorjava kot ostali del telesa, največ beline po trebuhu in podrepnem delu. Primarna letalna peresa so črna, tudi zrcalo je temno, bela lisa v krilih ni izrazita. Od drugih podobnih rac jo ločimo po modrosivem kljunu, ki ima črno konico.

Gnezdenje in zarod: gnezdi v traviščih severa, v tundri, na barjih in zamočvirjenih travnikih. Samica znese v povprečju 7-10 masleno- do rdečkasto rumenih jajc. Na jajcih sedi približno 22 dni. Mladiči so begavci, zanje skrbi samica, poletijo nekje po 40.-42. dneh. Mladostni samci imajo lisičjerdeče boke in prsi ter rjavo sivo marmorirana ramena ter peruti, mlade samice so bolj sivkaste po zgornji strani imajo več beline v zrcalu.

Oglašanje: v jati se samci oglašajo visoko piskajoče "piiiu" ter "hui" oz. "viu-viu-viu-viiiu". Samica se oglaša kvakajoče "karr karr karr", podobno kot čopasti ponirek.

Podobne vrste: konopnica (Mareca strepera) - kreheljc (Anas crecca) - tatarska žvižgavka (Netta rufina).