Družina: porečniki (Gomphidae)
Red: kačji pastirji (Odonata)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 45-50 mm
Razširjenost: raztreseno
Življenjski prostor: mejice, med grmovjem v bližini voda, ruderalne površine
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samec: telo je črno in rumeno lisasto. Glava je dokaj velika, črnorumena, oči so med seboj razmaknjene, sivomodre z rahlo zelenkastim odtenkom. Oprsje je rumeno, porisano s širokimi črnimi hrbtno-bočnimi linijami, ki tvorijo sklenjeno mrežo linij. Krila so vitka, prosojna, s podolgasto, skoraj črno pterostigmo (obarvano žilno okence), analni trikotnik (trikotno žilno okence na zadnjih krilih tik ob notranjem robu) je sestavljen iz treh celic in je dokaj velik. Zadek je s črno-rumenim vzorcem, dokaj vitek, proti koncu nekoliko odebeljen, s tremi kavljastimi priveski, ki so bolj ali manj enako dolgi. Noge so dokaj kratke, po stegencih in golenih rumene, sicer črne.
Samica: podobna samcu, le da so rumene lise na zadku precej večje (manj črnine) in da nima kavljastih izrastkov na koncu zadka. Podobnost z drugimi rodovi iz te družine!
Obnašanje in razvoj: zelo prepoznaven kačji pastir predvsem po značilnih kavljastih izrastkih na koncu zadka pri samcih. Samci pogosto počivajo na tleh, pri čemer držijo zadek visoko pokonci. Prehranjuje se predvsem z letečimi žuželkami. Za človeka ni nevaren, lahko pa ugrizne, če ga neprimerno držimo v rokah. Ličinka je precej čokata, kratka, temnorjava. Glava dokaj velika, s kratkimi priveski. Pod glavo se skriva lovilna krinka (iztezljiva in zložljiva spodnja čeljustnica). Premika se tudi s pomočjo iztisnjene vode iz zadka. Pleni manjše vodne živali, tudi do velikosti ribjih mladic.
Podobne vrste: veliki peščenec (Onychogomphus uncatus) - popotni porečnik (Gomphus vulgatissimus) - kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia) - veliki studenčar (Cordulegaster heros).
