Družina: vijoličevke (Violaceae)
Red: malpigijevci (Malpighiales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 5-30 cm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: obdelana tla, njive, vrtovi, ruderalne površine
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: šopasto razrasla enoletnica z robatim, lomljivim steblom. Listi suličasti do lopatičasti, podaljšani v dolg pecelj, po robu plitvo, grobo nazobčani. Prilisti v spodnjem pernato deljeni, sicer lopatičasti, mnogo manjši kot pripadajoči list. Cvetovi posamični na neolistanih, zelo dolgih, golih pecljih, bledo rumeni do intenzivno rumeni v sredini, s temnimi žilami, nedehteči, z rumeno, koničasto ostrogo, ki je vodoravno štrleča. Venčni listi le malo večji od čašnih listov, pogosto imata zgornja dva venčna lista vijoličaste lise (ssp. megalantha). Čašni listi ozki, šilasto koničasti. Plod je mnogosemenska glavica, ki se razpoči na tri segmente.
Posebnosti: vsebuje snovi (ciklotidi), ki imajo določene zdravilne učinke pri zdravljenju raka. V nekaterih delih sveta, kjer ni bila avtohtona, se je precej razširila s pomočjo človeka.
Podobne vrste: drobnocvetna vijolica (Viola kitaibeliana) - divja vijolica (Viola tricolor).