Družina: sladkovodni raki (Astacidae)

Red: deseteronožci (Decapoda)

Razred: višji raki (Malacostraca)

Velikost: 6-20 cm

Razširjenost: lokalno zelo pogosto

Življenjski prostor: tekoče vode, predvsem potoki s kamnito ali skalnato podlago

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: telo je povečini temno- do rdečerjavo. Prepoznamo ga po velikih svetlih lisah na pregibu škarij. Prsni koš je večinoma gladek, le redko posejan z bradavičastimi ali trnatimi izrastki, deljen je v sprednji del, ki je trapezasto podaljšan v t.i. rostrum (greben na rostrumu je dobro viden, oster, brez trnov), ki štrli čez oči in v širok koš, ki je prav tako povečini gladek. Vratna brazda (šiv med naglavnim in zadnjim delom koša) je precej svetla, skoraj bela. Škarje (grabilni par okončin) so na otip gladke (drobnozrnate), z veliko belo liso na sklepu in modrikastimi niansami ob lisi. Zadek (rep) je členast, konča se s širokimi, pahljačasto nameščenimi segmenti, navadno je spodvihan pod telo.

Obnašanje: gre za tujerodno (S. Amerika) in zelo invazivno vrsto, ki se je v relativno kratkem času razširila v Muri in njenih pritokih. Domnevno naj bi vrsta "pobegnila" iz gojilnic in ribjih restavracij in se uspešno naselila v evropskih vodotokih. Odrasli osebki so vsejedci, prehranjujejo se tudi s poginulimi živalmi, plenijo pa tudi druge rake in manjše predstavnike svoje vrste. Obenem je prenašalec nevarnih bolezni, kot je rakova kuga, ki se prenaša na avtohtone vrste potočnih rakov.

Podobne vrste: jelševec (Astacus astacus) - koščak (Austropotamobius torrentium) - koščenec (Austropotamobius pallipes).