Družina: vrtni polži (Helicidae)

Red: kopenski pljučarji (Stylommatophora)

Razred: polži (Gastropoda)

Velikost: 3-5 cm

Razširjenost: zelo pogosto

Življenjski prostor: gozdovi, grmičevja, visoko steblikovje (koprive, robide), pod kamni, temni prostori, kleti

Ogroženost vrste: potencialno ogrožena vrsta

Varstveni status vrste: potencialno ogrožena vrsta

Prepoznavanje

Odrasli osebki: hišica je precej velika, okrog 3-4.5 cm visoka, rumeno- do temnorjava, s temnejšimi a neizrazitimi pasovi med zavoji. Zavojev na hišici je 5 do 6 in so rahlo izbrazdani. Vhod v hišico oz. ustje (apertura) je precej velik. Popek (umbillicus), ki ga ustvarijo zavoji na hišici, je zelo majhen in ga delno zakriva rob ustja hišice, ki je belkast. Telo je belkasto s temnejšim vzorcem, močno izbrazdano, tipalke na glavi so svetle. 

Obnašanje in razvoj: zelo razširjena in priljubljena vrsta polža, ki velja tudi za kulinarično specialiteto. Imenujemo ga tudi vinogradniški polž (v angleškem jeziku Roman snail, kar nakazuje, da so ga v Veliko Britanijo morda zanesli stari Rimljani kot vri hrane). Večinoma je rastlinojed. V zimskem času ali neugodnih razmerah zadela vhod v hišico s posebnim pokrovčkom (epifragma), kar ga varuje pred izsušitvijo in zmrzaljo. Kot večina polžev je tudi ta vrsta dvospolnik (hermafrodit). Povprečno izleže 40-65 jajčec na sezono, dočaka pa lahko starost tudi 35 let. V večini evropskih držav je močno nazadoval, tudi v nekaterih delih Slovenije.

Podobne vrste: hrapavi vrtni polž (Cornu aspersum).