Družina: plovci (Anatidae)
Red: plojkokljuni (Anseriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 75-90 cm
Razširjenost: redko
Življenjski prostor: večje stoječe vode (pozimi), gramoznice, redkeje po njivah
Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena
Varstveni status vrste: Natura 2000 vrsta
Splošno: zelo znana in med gosmi največja vrsta. V preteklosti je v Sloveniji veljala za redkega zimskega gosta, ki se je občasno v preletu pojavil tudi v gnezditveni sezoni. V zadnjih letih pri nas velja tudi za (občasno) gnezdilko. Prehranjuje se izključno z rastlinsko hrano, velike jate se pogosto pasejo na njivah in poplavnih travnikih. Pari si večinoma ostanejo zvesti celo življenje, pogost pojav je tudi istospolnih zvez, kjer oba partnerja dosegata vodilna mesta v skupini.
Odrasli osebki: perje je pretežno sivorjave barve s svetlejšim robom. Glava, vrat in prsi so sivorjave, z značilnimi vzdolžnimi pasovi na vratu. Kljun je močan, v celoti oranžen, le na konici je svetlejši. Po trebuhu je temno-svetlo progasta. Podrepna peresa so bela. V letu ima iztegnjen vrat, razločna je razmejitev med temnejšim, sprednjim delom in belim, zadnjim delom trebuha. Rep je kratek, belo obrobljen, sicer sivorjav. Noge so oranžnordeče.
Gnezdenje in zarod: gnezdi na odprtih travnatih ali barjanskih območjih, občasno tudi ob velikih jezerih in v trstičevju. Gnezdo je na talno, nekoliko privzdignjeno, gosto postlano s puhom in mahom. V sezoni ima po en zarod. Samica znese 5 do 6 (tudi več) umazanobelih jajc, ki jih vali nekje dobre 4 tedne. Mladiči so begavci, pokriti z rumenorjavim puhom, zanje skrbita oba starša. Mlade gosi poletijo nekje po 50 do 60 dneh. Mladostni osebki so bolj svetlo sivi, posebej po zgornji strani peruti imajo veliko beline.
Oglašanje: značilno "gaganje", še posebej v letu. V jati na tleh tudi pritajeno "tjirp-tjerp".
Podobne vrste: njivska gos (Anser fabalis) - beločela gos (Anser albifrons) - kratkokljuna gos (Anser brachyrhynchus).
