Družina: vudsovke (Woodsiaceae) / priščaničevke (Cystopteridaceae)
Red: prave praproti (Polypodiales)
Razred: praprotnice (Polypodiopsida)
Velikost: 10-40 cm
Razširjenost: v Pomurju verjetno manjka
Življenjski prostor: senčni skalnati gozdovi, med skalovjem in starim zidovjem
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: steblo je podzemno, plazeče, gosto poraslo z rjavkastimi luskolisti. Listi so v obrisu trikotnosuličasti, v spodnjem delu nekoliko zoženi, dolgopecljati (pecelj je vsaj tako dolg kot listna ploskev in je v spodnji tretjini črnikast), večinoma 3-krat pernato sestavljeni. Segmenti 1. reda v obrisu triokotni, sedeči, najnižji par je krajši od naslednjega. Segmenti zadnjega reda so jajčasti, ostnato nazobčani. Trosišča so nameščena ob žilah na spodnji strani listov, prekriva jih nežno, kapljičasto zastiralce, ki je enostransko pritjeno in kmalu odpade.
Gre za zelo variabilno in taksonomsko zelo zahtevno skupino, v kateri so poleg tipske vrste C. fragilis (površina spor je porasla z bodičastimi papilami, ki so med seboj odmaknjene) opisani še C. dickieana (površina spor je nagubana in pokrita z nebodečimi izboklinami) in C. diaphana (površina spor je gosto porasla z igličastimi papilami, ki se med seboj dotikajo), katerih razširjenost v Sloveniji je slabo poznana
Posebnosti: vrsta je v Pomurju verjetno napačno prepoznana, saj obstaja verjetnost zamenjave z mladimi listi glistovnic (Dryopteris). V Sloveniji je priščanica pogosta v senčnih gozdovih na apnenčasti podlagi (apnenec v Pomurju manjka). Včasih jo gojijo kot okrasno rastlino v skalnjakih.
Podobne vrste: alpska priščanica (Cystopteris alpina) - gorska priščanica (Cystopteris montana) - črni sršaj (Asplenium adiantum-nigrum).
