Družina: parmelijevke (Parmeliaceae)
Red: Lecanorales
Razred: Lecanoromycetes - Ascomycota
Velikost: 3-20 cm
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: večinoma po lubju dreves in grmovnic, redkeje na kamnitih mestih, spomenikih, obrežjih in resavah
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: steljka se razrašča v velikih, krpatih zaplatah, ki so med seboj tesno prilegle, na sredini so običajno privzdignjene. Krpe so široke 5-13 mm, valovite in izrazito nagubane, na robovih zaokrožene in pogosto nazobčane, na sredini steljke se prekrivajo. Površina steljke je rumena do rumenozelena, v senci včasih sivo (modro) zelena, po spodnji strani je črna, na robovih rjava, rizine se pojavijo nekje 1 mm od roba. Na steljki se lahko razvijejo pustole (bradavičaste tvorbe), sorediji (prašnate tvorbe) in redko tudi apoteciji (čašaste tvorbe). Pustole so na začetku točkaste in pravilne (lahko se združujejo v kopuče), kasneje so na površini krp. Sorediji so večinoma "zgoščeni" v osrednjem delu steljke, so grobi in zrnati, občasno zlepljeni in takrat tvorijo zgubane kupčke. Apoteciji imajo premer do 8 mm in se le redko razvijejo, njihov steljkin rob je posut s sorediji, disk je rdeče rjav.
Reakcije z reagenti: površina steljke K-, sredica C-, K+ bolj ali manj umazano rumena, KC± rdeča, P+ oranžno rdeča.
Posebnosti: splošno razširjena vrsta, ki navadno uspeva na grobo skorjastih listavcih, kot so hrasti (Quercus spp.). Lišaj je toleranten na nekoliko bolj onesnažen zrak in pogosto se v velikih zaplatah razrašča po lubju dreves. V nekaterih državah ga uporabljajo za začimbo.
Podobne vrste: sorediozna parmelija (Flavoparmelia soredians) - cevkasti napihnjenec (Hypogymnia tubulosa) - točkasta punktelija (Punctelia spp.) - sivi žuljar (Physconia grisea).