Družina: križevci (Araneidae)

Red: pajki (Aranea)

Razred: pajkovci (Arachnida)

Velikost: 14-15 mm (samica); 7-10 mm (samec)

Razširjenost: raztreseno

Življenjski prostor: med drevjem, grmovje, mejice, parki, po hišah

Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Samica: precej velika, velikokrat zelo temna, z dokaj dolgimi nogami. Glavoprsje je diskasto, dokaj veliko, zaokroženo, proti glavi zoženo, temnorjavo. Zadek je velik, napihnjen, okroglast do podolgast z ravnim hrbtiščem, usnjato bleščeč, temnorjav do skoraj črn ali kostanjevorjav, z zelo temnim, piramidastim osrednjim vzorcem, ki je pri svetlejših osebkih svetlo obrobljen in ima več parov izrazitih vdolbinic. Noge so zelo dolge, vitke, temno-svetlo rjavo pasaste.

Samec: podoben samici, le da je mnogo manjši. Zadek je majhen, skoraj tako velik kot glavoprsje, svetlo- do sivorjav, z enakim vzorcem kot pri samici.

Obnašanje in razvoj: izrazito nočna žival, ki pleni večinoma nočne metulje. Mreža je vertikalno postavljena med veje in je po strukturi kot pri večini križevcev. Samica se čez dan skriva v posebej urejenem skrivališču (večinoma kak list ali cvet, špranja ali lubje), ki ga preplete s pajčevino. Ob vznemirjenju se umakne ali postane agresivna, njen ugriz je rahlo boleč, a nenevaren. Dvorjenje je podobno kot pri ostalih predstavnikih te družine. Samice so zelo vzdržljive in prestanejo tudi zelo nizke temperature, zato jih lahko opazujemo daleč v pozno jesen.

Podobne vrste: navadni križevec (Aranea diademata) - mostovni križevec (Larinioides sclopetarius).