Družina: križevci (Araneidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 7-9 mm (samica) - 4-5 mm (samec)
Razširjenost: pogosto do raztreseno
Življenjski prostor: bujna podrast v gozdovih, mejice, gozdni obronki, ob gozdnih poteh, travniki
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: prepoznavna je po rumenozelenem zadku. Glavoprsje je okrasto ali temnorjavo, precej manjše od zadka. Zadek je eliptičast, nekoliko napihnjen, v osnovi rumenozelen, v osrednjem delu s štirimi plitvimi jamica, v katerih so temne pike, ob straneh zadka so na vsaki strani večinoma 4 črne pike (lahko tudi manj, skoraj nikoli pa več kot 4). Na konici zadka (ob predilnih bradavicah) je značilno rožnatordeča lisa, ki je vidna s spodnje strani. Noge so malo daljše od telesa, zelenkaste ali rjavkaste, enovito obarvane ali pasaste.
Samice iz rodu Araniella se med seboj le stežka ločijo, potrebno je pregledati spodnjo stran in še posebej epigino.
Samec: je manjši od samice. Glavoprsje je rjavkasto, ozko črno obrobljeno. Zadek je jajčast, zelenkast, s serijo črnih jamic ob straneh. Noge so rumenkaste z zelenkastimi in rdečerjavimi pasovi, sprednja stegenca imajo po 3 bazalne ščetine in po 1 distalno ščetino, ventralne osrednje ščetine manjkajo (te so pri zelo podobni vrsti Araniella opisthographa razvite - večinoma ima od 7 do 8 ščetin na sprednjem stegencu).
Obnašanje in razvoj: zaradi oblike in obarvanosti ga ponekod imenujejo "kumaričin" oz. "bučni pajek" (cucurbita = kumara, buča). Pri nas je dokaj pogost, a je zaradi varovalne barve večinoma prezrt. Samice spletejo mreže, ki so v primerjavi z ostalimi križevci zelo majhne, pogosto jo razpotegnejo čez velik list ali čez vrh travne bilke. Odrasli se pojavljajo od aprila vse do jeseni.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): pikasti zeleni križevec* (Araniella opisthographa) - gorski zeleni križevec* (Araniella alpica).
