Družina: skobčevci (Accipitridae)

Red: ujede (Accipitriformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 52-60 cm; 152-167 cm razpon kril

Razširjenost: zelo redko

Življenjski prostor: poplavni gozdovi ob rekah, območja jezer

Ogroženost vrste: močno ogrožena vrsta

Varstveni status vrste: Natura 2000 vrsta; ogrožena vrsta

Prepoznavanje

Splošno: belorepec se je v naše predele razširil iz vzhodnih delov Evrope in osrednje Azije šele v zadnjih letih, prej je bil sila redek zimski ali poletni gost. Danes velja v Sloveniji za zelo redkega in močno ogroženega gnezdilca. V letu ga najlažje prepoznamo po zelo širokih, skoraj ravnih krilih in značilnem belem repu, ki je značilen za odrasle osebke. Zadržuje se ob velikih rekah in jezerih, kjer lovi predvsem ribe, loti pa se tudi mrhovine in vodnih ptic. Med ujedami, ki živijo v Evropi, ima najkrepkejši kljun.

Odrasli osebki: zelo močne, kompaktne ujede z velikim, rumenim kljunom. Perje je večinoma rjavo do sivorjavo, glava je nekoliko svetlejša. Rep je v celoti bel. Letalna peresa so s spodnje strani nekoliko temnejša kot ramenski del kril.

Gnezdenje in zarod: gnezdo je zelo veliko in si ga uredi na drevesih, ki so pogosto odmrla in se nahajajo blizu jezer ali velikih rek. Samica znese v povprečju 2 beli jajci, ki ju izmenično s samcem vali nekje 35 do 40 dni. Mladiča sta sprva porasla z belim puhom, poletita nekje po 70. dneh, a se še nekaj tednov vračata v gnezdo, kjer ju starša redno krmita. Mladostni osebki so kostanjevorjavi, s prevladujočim temnim perjem v repu. Ta je pri skoraj odraslih osebkih bel s temno obrobo na konici.

Oglašanje: večinoma se oglaša v času gnezdenja z glasnimi, vriskajočimi kratkimi klici "klii klii klii", ki rahlo spominjajo na oglašanje črne žolne.

Podobne vrste (pri nas belorepih ujed ni): planinski orel (Aquila chrysaetos) - kanja (Buteo buteo).