Družina: sviščevke (Gentianaceae)
Red: sviščevci (Gentianales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 10-50 cm
Razširjenost: pogosto
Življenjski prostor: suhe, kamnite površine, ruderalne površine, peščena mesta ob gozdnih robovih, suhi travniki, pripotja
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončna, delno razrasla enoletnica ali dvoletnica s pritlično listno rozeto. Steblo je golo, štirirobo. Listi so nasprotno razvrščeni, podolgasto eliptični do suličasti, sedeči, razločno vzporedno žilnati. Cvetovi so združeni v češuljasta ali pakobulasta ovršna socvetja, pecljati, škrlatni do rožnati, zvezdasto razprostrti, 5-števni. Venčni listi med seboj zrasli, z dolgo venčno cevjo in nad 5 mm dolgimi venčnimi krpami. Čašni listi so pri dnu med seboj zrasli v kratko venčno cev in podaljšani v ozkočrtalaste roglje.
Posebnosti: rastlina se uporablja v tradicionalni medicini že iz antičnih časov. Ime roda Centaurium izhaja iz napačnega razumevanja besedne zveze centum aurei = 100 goldinarjev. Pravi pomen besede naj bi izhajal iz grške besede kentaurion = kentaver, po kentavru Hironu, ki naj bi s tavžentrožo zdravil številne bolezni. Tavžentroža je zaradi grenčin pogosto sestavni del zeliščnih likerjev.
Podobne vrste: zala tavžentroža (Centaurium pulchellum) - ozkocvetna tavžentroža (Centaurium tenuiflorum) - klasnata tavžentroža (Centaurium spicatum).
