Družina: ustnatice (Lamiaceae)
Red: ustnatičevci (Lamiales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 20-60 cm
Razširjenost: raztreseno
Življenjski prostor: toplejši in svetlejši mešani gozdovi, gozdni robovi, robovi gozdnih poti
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončna trajnica, z nerazraslim, štirirobim steblom. Listi so nasprotno razvrščeni, v obrisu jajčasti do ovalnosuličasti, dolgopecljati, po robu topo nazobčani, izrazito mrežasto žilnati, mehkodlakavi. Cvetovi so razporejeni vzdolž stebla v malocvetnih, navidezno vretenčastih socvetjih (v resnici so socvetja pakobulasta), večinoma so krajši od podpornih listov, ki so podobni stebelnim listom. Venčni listi so med seboj zrasli, spodnja ustna je izrazito trokrpa, z značilno škrlatno liso, ki lahko manjka (v celoti belocvetne rastline so bolj značilne za suha rastišča Z Slovenije) ali pa je ustna v celoti škrlatna, zgornja ustna je plitvo izrobljena, bela ali s škrlatno liso in večinoma vodoravno štrleča. Čašni listi so med seboj zrasli v kratko, čašasto cev, ki je navidezno dvoustnata, z zelo kratkimi čašnimi zobci. Plod razpade na 4 plodiče.
Posebnosti: cvetovi so blagodehteči in imajo rahel limonast vonj. Zmečkani listi imajo neprijeten vonj, ki je značilen za mnoge ustnatice. Rastlina je zelo privlačna za številne opraševalce. Zaradi velikih, atraktivnih cvetov, ki nekoliko spominjajo na cvetove kukavičevk (Orchidaceae), jo ponekod gojijo tudi kot okrasno rastlino, znanih je več kultivarjev.
Podobne vrste: velecvetna mrtva kopriva (Lamium orvala) - puhasti zebrat (Galeopsis pubescens).
