Družina: prave cvrčalke (Tettigoniidae)
Red: kobilice (Orthoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 13-18 mm
Razširjenost: pogosto
Življenjski prostor: vlažnejši travniki, poplavni logi z bujno podrastjo, mejice, gozdni robovi
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: dokaj čokate, temnorjavo do sivorjavo obarvane kobilice z močno zakrnelimi krili. Vzdolž glave, čez oči in spodnjega dela "sedla" (pronotum) poteka temna lisa, ki lahko tudi manjka, sedlo je svetlo obrobljeno. Tipalnice so nekje tako dolge kot telo, lahko tudi nekoliko daljše. Skakalne noge so precej močne, na stegencu (femur) po zunanji strani poteka vzdolžna temna lisa. Krila so močno zakrnela, dokaj razvita le pri samicah in so zelo kratka, okrog 5 mm velika, rumenorjava ali rjava, svetlo obrobljena. Zadek je pri mnogih osebkih mnogo temnejši od ostalega telesa, samice imajo na koncu razvito srpasto leglico, samci imajo na koncu zadka kratke, nazobčane izrastke (cerke).
Obnašanje in razvoj: odrasli osebki so aktivni od julija do oktobra, večinoma v nizki vegetaciji in gozdni podrasti. Prehranjujejo se tako z rastlinsko, kot živalsko hrano (plenijo manjše žuželke, predvsem listne uši in gosenice). Cvrčanje je ostro, kratko, srednje glasno, osebki se oglašajo čez dan in tudi ponoči. Samice izležejo jajčeca v tla ali odmrlo vejevje, večinoma na mestih, kjer je veliko vlage. Razvoj ličink traja dobri dve leti oz. sedem stadijev. So izključno rastlinojede.
Podobne vrste: jelenova cvrčalka (Pholidoptera aptera) - obalna cvrčalka (Pholidoptera litorais) - Roeselova bilčnica (Metrioptera roeselii).
