Družina: nočni pavlinčki (Saturniidae)
Red: metulji (Lepidoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 10-13 cm (razpon kril)
Razširjenost: redko do raztreseno
Življenjski prostor: ekstenzivni sadovnjaki, svetli gozdovi, gozdni obronki, mejice, parki
Ogroženost vrste: močno ogrožena vrsta
Varstveni status vrste: ogrožena vrsta; zavarovana vrsta
Odrasli osebki: zelo veliki in prepoznavni metulji. Krila so v osnovi žametno temnorjava ali sivorjava, z velikim, osrednjim očescem v vsakem od kril (oko je črno obrobljeno, osrednja črna pika leži v rumenorjavem delu, nad katero se razteza ozek, bel lok, nad katerim je rdeč do škrlatnorjav polkrožen lok) ter širokim temnim pasom, ki se razteza od prve polovice sprednjih kril čez zadnja krila. Krila so na zunanjem robu obrobljena s svetlim pasom, zgornji rob prednjih kril je izrazito bel. Prednja krila so rahlo koničasto zaobljena, v zgornjem delu z izrazito rjavo do rdečkasto, dvojno cik-cakasto linijo, ki se poševno razteza po celotnem krilu. Enaka linija se razteza prečno po zadnjih krilih in deli temneši pas od notranjega, svetlejšega dela z očescem. Bazalni del prednjih kril je izrazito temno rjav, s svetlo linijo ob robu. Telo je gostodlakavo, žametnorjavo na oprsju in sivorjavo na zadku, nad glavo poteka bela črta, tipalnice so zelo velike, glavnikasto nacepljene. Spodnja stran kril je zelo podobna zgornji strani. Samčki so večinoma manjši od samic, ki jih pogosto prepoznamo po zelo zabuhlem zadku zaradi velikega števila jajčec.
Obnašanje in razvoj: sodi med naše največje metulje in tudi med ene bolj ogroženih, zaradi izginjanja ekstenzivnih sadovnjakov ter uporabe insekticidov v sadjarstvu. Odrasle osebke lahko opazujemo od maja do junija, pogosto se zadržujejo na stenah hišah, na dnu drevesnih debel ali v nizki vegetaciji. Zato so zelo lahek plen za večje živali (sove, mačke, kune). Gosenice so v kasnejših stadijih razvoja zelene, dokaj velike (8-12 cm), z značilnimi svetlomodrimi bradavicami iz katerih rasejo šopi dolgih, črnih ščetin (te so lomljive in v stiku s kožo povzročijo draženje, srbenje ali celo rahla vnetja). Vzdolž boka poteka svetla linija, nad katero so po segmentih nanizane svetle, črno obrobljene pike. V zadnjem stadiju razvoja se gosenice obarvajo oranžnorumeno. Prehranjujejo se večinoma z listi sadnih dreves, večinoma slive (Prunus domestica).
Podobne vrste: mali nočni pavlinček (Saturnia pavoniella) - jamamaj (Antheraea yamamai) - kraški nočni pavlinček (Saturnia caecigena).
