Družina: kljunači (Scolopacidae)

Red: pobrežniki (Charadriiformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 18-20 cm; razpon kril 32-35 cm

Razširjenost: redko

Življenjski prostor: prodišča, bregovi večjih rek, gramoznice

Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena

Varstveni status vrste: močno ogrožena vrsta

Prepoznavanje

Splošno: sodi med pogostejše pobrežnike pri nas, ki se rad združuje v večje jate. Večinoma se zadržuje ob bregovih rek, gramoznic in na prodiščih, kjer tudi gnezdi. Prehranjuje se z majhnimi vodnimi ličinkami in nevretenčarji, ki jih polovi tudi v obrežnem mulju. Je dokaj teritorialen ptič, ki označuje svoje območje z nizkim, prhutajočim preletom in glasnimi, žvižgajočimi klici. Pri hoji in ob pristanku na tleh se pogosto pozibava. Zaradi izginjanja primernih gnezditvenih habitatov je marsikje v Evropi nazadoval. V Sloveniji je populacija še dokaj stabilna, prezimuje v Afriki.

Odrasli osebki: samec in samica sta si podobna. Zgornji del telesa (glava, hrbet, peruti in rep) je večinoma sivo- do umazanorjav. Prsi in trebuh so bele, na ramenskem zgibu peruti je značilna bela lisa. Čez oči poteka temnejša, čezočesna proga, nad katero se nahaja svetlejša, nadočesna proga. Glava in prsi so ozko progaste. Kljun je srednje dolg, dokaj krepak, raven, temnosiv, na konici nekoliko temnejši. Noge so rumenkasto zelene. V letu je razvidna bela črta na zgornji strani peruti.

Gnezdenje in zarod: gnezdo je talno, večinoma srednje globoka jamica, ki jo uredi na prodnatih tleh. Jajca so varovalno obarvana (rjava s temnimi pikami), zato jih plenilci med prodniki težje opazijo. Samica navadno znese po 4 jajca, ki jih vali večinoma samec ali se z njim izmenjuje samica nekje do 22 dni. Mladiči so begavci, puhasti in varovalno rjavo-belo obarvani. Vodi jih samec, poletijo 18. do 20. dan. Mladostni osebki imajo močneje izraženo belo liso na perutih, sicer so podobni odraslim osebkom.

Oglašanje: oglaša se z visokimi posamičnimi žvižgi "twiii" oz. "tsiiii" oz. serijo jasnih, prepoznavnih, visokih žvižgov. V nevarnosti zleti in se oglasi z dolgim piskom "hiiiiip". Petje je ritmično ponavljanje visokih žvižgov "dididi-dididi-dididi-dide...".

Podobne vrste: pikasti martinec (Tringa ochropus) - nekateri prodniki (Calidris sp.).