Družina: ognjeni hrošči (Pyrochroidea)

Red: hrošči (Coleoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 17-21 mm

Razširjenost: pogosto

Življenjski prostor: svetli gozdovi z bujno podrastjo, poplavni logi, gozdni obronki

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: zelo prepoznaven bleščeče rdeč hrošč. Tipalnice in noge so črne, glava (!), oprsni ščit in pokrovke so žametno rdeče, tudi ščitek (scutellum) med pokrovkami je rdeč. Pri samcih so tipalnice glavnikasto nazobčane, pri samicah so tipalnice nažagane.

Obnašanje in razvoj: odrasli osebki se pogosto skrivajo v nizki vegetaciji (pogosto na listih čemaža ali lepljive lakote), na cvetovih ali listih dreves, aktivni so od aprila do junija. Večinoma se ne hranijo, le občasno ližejo nektar in mano listnih uši. So zelo strupeni, kar nakazuje že njihova svarilna obarvanost (mimikrija!). Ličinke so črvaste, ploske, rumenkaste, z majhno glavo in krepkimi čeljustmi ter ravnima, trnatima izrastkoma na koncu zadka (ličinke ognjenih hroščev in škrlatnega kukuja so si med seboj izredno podobne!). Živijo pod lubjem odmrlih dreves, kjer plenijo manjše nevretenčarje. Vrsta je nekoliko pogostejša od zelo podobnega škrlatnega ognjenega hrošča (Pyrochroa coccinea).

Podobne vrste: škrlatni ognjeni hrošč (Pyrochroa coccinea) - oranžnordeči ognjeni hrošč (Schizotus pectinicornis).