Družina: murvovke (Moraceae)

Red: šipkovci (Rosales)

Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)

Velikost: 10-20 m

Razširjenost: raztreseno do lokalno

Življenjski prostor: stari sadovnjaki, ob hišah, v parkih, vinogradi, občasno tudi podivja

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Opis: košato drevo s sivorjavim, gladko izbrazdanim deblom. Listi so jajčasti do jajčastosuličasti, pri dnu srčasti, enostavni ali velikokrat nesimetrično nacepljeni do krpati, po robu enkrat nazobčani, dolgopecljati, goli ali le po žilah na spodnji strani dlakavi. Cvetovi so enospolni, moški cvetovi so združeni v viseče, rahle mačice, zelenkasti, ženski cvetovi so zgoščeni v strnjene mačice, včasih so cvetovi na ločenih drevesih (dvodomni). Soplodje je sočno, mesnato, belo, rumenkasto ali črnordeče, sladkega okusa.

Posebnosti: murva je priljubljeno sadno drevo, ki so jo včasih zasajevali v povezavi s sviloprejstvom, saj se z listi prehranjujejo gosenice sviloprejk (Bombyx mori). Murva sicer izvira iz Kitajske in Indije, a se je v Evropi pojavila nekje v 12. stol. in se je razširila predvsem v mediteranskem območju. Plodovi so užitni presni, primerni za sušenje, izdelavo marmelad, sokov in žganja. Drevesa s črnordečimi soplodji lahko zamenjamo za zelo redko in podobno črno murvo (Morus nigra), ki ima mehkodlakave liste po spodnji strani.

Podobne vrste: črna murva (Morus nigra) - navadna papirjevka (Broussonetia papyrifera).