Družina: galebi (Laridae) / čigre (Sternidae)
Red: pobrežniki (Charadriiformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 34-37 cm; razpon kril 70-80 cm
Razširjenost: redko do lokalno
Življenjski prostor: gramoznice, reke, sicer pa morske obale in lagune
Ogroženost vrste: zelo ogrožena vrsta
Varstveni status vrste: močno ogrožena vrsta
Splošno: navadna čigra je zelo dober in hiter letalec, lahko preleti po več 100 km v iskanju hrane in celo več 1000 km v iskanju primernih gnezditvenih območij. Hrani se pretežno z ribami, ki jih večinoma ulovi v strmoglavem letu, redko tudi majhne vodne nevretenčarje, ki jih polovi v plitvi vodi ali obrežnem mulju. Je dokaj družabna ptica, ki gnezdi v kolonijah, pogosto v družbi drugih čiger in galebov. V Sloveniji gnezdi le ob obali in na Dravi, drugje se pojavlja v preletu ali klateško.
Odrasli osebki: telo je precej aerodinamične oblike, z nizko glavo in dolgim, koničastim kljunom. Po glavi ima značilno črno "kapo", ki sega čez oči na zatilje. Kljun je v oranžnordeč, s črno konico. Krila in hrbet so sivkasta, z nekoliko temnejšimi konicami, lica, prsi, trtica so bele, trebuh je umazanobel do sivkast. Rep je škarjast z zelo dolgima, ozkima, stranskima "škricama". Noge so rdeče. V zimskem času se prednji del glave obarva belo, kljun postane črnikast.
Mladostni osebki: v prvem letu so še delno po glavi, krilih in po hrbtu okrasto rjavi, delno progasti in z nekaj črnine v ramenskem delu peruti, kasneje se obarvajo sivkasto, noge imajo mesnordeče.
Gnezdenje in zarod: navadna čigra si uredi talno gnezdo na prodnatih mestih ob obali večjih vodnih teles ali morskih lagun. Gnezda so v večjih kolonijah med seboj navadno oddaljena v razdalji dosega kljuna, saj so čigre precej agresivne, kar se tiče varovanja lastnega gnezda. Samica v povprečju znese 3 rjavkasta ali zelenkasta, temno lisasta jajca, ki jih vali približno 20 do 22 dni, pri čemer se izmenjuje s samcem. Jajca so varovalno obarvana, zato jih je med kamni zelo težko opaziti. Za mladiče begavce skrbita oba starša, poletijo nekje po 24. do 30. dneh.
Oglašanje: v kolonijah je precej glasna in kričava, sicer so klici večinoma manj glasni, ostri in ponovljivi "kit, kit, kit" ali pa so zaporedni in bolj kričavi "ki-err, ki-err, ki-err". Alarmni klici so zelo podobni, večinoma jih izvaja v letu in so glasni, kričavi "kriii-err, kriii-errr" ali ostro "čip, čip, čip".
Podobne vrste: arktična čigra (Sterna paradisaea) - mala čigra (Sternula albifrons) - belolična čigra (Chlidonias hybrida).
