Družina: pastirice (Motacillidae)
Red: pevci (Passeriformes)
Razred: ptiči (Aves)
Velikost: 17-20 cm
Razširjenost: lokalno
Življenjski prostor: ob večjih rekah in bistrih potokih
Ogroženost vrste: potencialno ogrožena vrsta
Varstveni status vrste: potencialno ogrožena vrsta
Splošno: siva pastirica je redkejša od bele pastirice (Motacilla alba). Rada ima bistre, hitro tekoče potoke ali reke z veliko proda, ob katerih tudi gnezdi in lovi manjše leteče žuželke. Je tudi bolj plaha, značilno zanjo je potresavanje repa.
Odrasli osebki: po zgornji strani je siva, grlo je pri samcu vedno črno, pri samicah je pogosto zelo svetlo, spodnji del telesa je rumenkast (v gnezditveni sezoni intenzivno rumen, predvsem pri samcih). Čez oči poteka svetla proga, ob kljunu je daljši, bel "brk", ki poteka od baze kljuna proti spodnjemu delu lic. Peruti so temnejše, z belim pasom, ki je dobro viden v letu. Rep je zelo dolg, temen in belo obrobljen. Tudi trtica in podrepni del sta rumena. Noge so tanke, dokaj dolge, rjavkasto rožnate. V zimskem perju je obarvanost manj intenzivna.
Gnezdenje in zarod: gnezdo je dokaj preprosto, uredi si ga pod večjimi drevesnimi koreninami, med nabrežnimi skalami ali kamni, pogosto tudi pod mostovi. Letno ima pogosto po dva zaroda. Samica znese nekje 4 do 7 belorumenih, temno lisastih in pikastih jajc, ki jih vali približno dva tedna. Pri tem se izmenjuje s samcem. Mladiči so gnezdomci, ki se speljejo v manj kot dveh tednih, zanje skrbita oba starša. Mladostni osebki so rumeni le po trtici in podrepnem delu, prsi imajo rahlo rožnato nadahnjene, tudi čezočesna proga je rožnata, prav tako spodnji del kljuna.
Oglašanje: oglaša se z visokim, ritmičnim "ciii-uiiit" ali "zi-zi". Petje je kratko, mehansko zaporedje ostrih in alternirajočih se not "cesisis-cier-ci-ci si si siuu".
Podobne vrste: rumena pastirica (Motacilla flava) - bela pastirica (Motacilla alba) - vriskarica (Anthus spinoletta).
