Družina: čebele (Apidae)

Red: kožekrilci (Hymenoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 20-22 mm (matica); 11-17 mm (samci, delavke)

Razširjenost: precej pogosto

Življenjski prostor: travniki, gozdni obronki, vrtovi, mejice,

Ogroženost vrste: potencialno ogrožena vrsta

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: matica je precej velika (delavke in samci so podobni, le da so manjši), gosto dlakava. Oprsje je črno, le v osrednjem delu rumeno do oranžnorumeno pasasto obrobljeno. Zadek je črn, s širokim, rumenim do oranžnorumenim pasom dlačic v osrednjem delu ter belodlakavim, končnim delom. Noge so črne, porasle s ščetinami in dlakami, pri samicah z izrazitim koškom (del golena, ki je ogolel, bleščeč in namenjen za zbiranje peloda, korbukul).

Obnašanje in razvoj: tudi za to vrsto je značilno socialno vedenje s hierarhično strukturo kolonije. Pozno poleti se matica pari le z enim samcem in si poišče primeren rov za gnezdo, ki je najpogosteje kak mišji brlog in neredko se zgodi, da matica prežene prvotne lastnike iz njih. V tem rovu prezimi in vanj izleže prva (diploidna) jajčeca iz katerih se izvalijo delavke, ki so neplodne (sterilne). Zanje sprva skrbi matica, kasneje delavke prevzamejo vlogo skrbnic matice ter mladega zaroda, nabiralk nektarja in branilk družine. V času dobre oskrbe družine matica poleg diploidnih jajčec izleže tudi nekaj haploidnih jajčec iz katerih se razvijejo samci, ki ob zrelosti zapustijo gnezdo, se hranijo sami in si poiščejo primerno samico za parjenje, nato pa v glavnem poginejo. Preostala diploidna jajčeca se razvijejo v bodoče mlade matice. S posebnimi hormoni lahko matica uravnava vedenje delavk, da te skrbijo le za določeno število mladih matic in tako vzdržuje manjše število bodočih matic. Pri padcu temperatur se začnejo delavke vesti agresivno do matice in jo pogosto ali preženejo iz kolonije ali jo celo pobijejo. Tudi delavke lahko znesejo sterilna jajčeca iz katerih se izvalijo mladi samci. Če ostane družina brez matice, lahko propade ali pa njeno mesto zasede "lažna" matica, ki prevzame vlogo matice, ki tudi skrbi za družino s tem, da nabira nektar in izlega jajčeca. Družino pogosto uničijo tudi mnogi zajedalci, med katerimi je najpogostejši Crithidia bombi, iz skupine Euglenozoa. Pogosto jih zajedajo tudi kleptoparazitski kukavičji čmrlji, npr. Bombus bohemicus.

Zemeljski čmrlj je dokaj pogosta vrsta pri nas in zelo pomemben opraševalec, predvsem rastlin s cevastimi ali ustnatimi cvetovi. Uporabljajo ga tudi za opraševanje v steklenjakih, zato so ga zanesli širom po svetu, kjer se je marsikje razširil kot invazivna vrsta.

Podobne vrste: svetli zemeljski čmrlj (Bombus lucorum) - delavke temnokrilega zemeljskega čmrlja (Bombus argillaceus) - vrtni čmrlj (Bombus hortorum).