Družina: deve (Aeshnidae)
Red: kačji pastirji (Odonata)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 62-66 mm
Razširjenost: raztreseno do lokalno pogosto
Življenjski prostor: manjše mlake in gramoznice z bogatejšo vodno in obrežno vegetacijo, rogozovja
Ogroženost vrste: potencialno ogrožena vrsta
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: rjavo do oranžnorjavo obarvan, precej velik kačji pastir, ki ga prepoznamo tudi po svetlozelenih sestavljenih očeh. Prednji del glave je rumenkast. Oprsje je rjavkasto, s svetlo bočno linijo. Krila so precej velika, prosojna, na zunanjem robu rumeno obrobljena, na bazalnem delu zadnjih kril z ozko trikotno rumeno liso (ta je pri samicah manj izrazita) ter rumeno ali rjavo, dokaj dolgo pterostigmo (barvito žilno okence). Zadek je na bazalnem delu krožno razširjen, nato se zoži in spet razširi, najbolj prepoznavna na njem je ozko trikotna rumena lisa v bazalnem delu, sicer je zadek rjavo kontrastno pasast, s pari pik vzdolž osrednje hrbtne linije. Noge so črne, razen bazalni deli stegenc, ki so rdečerjavi.
Obnašanje in razvoj: sodi med zgodnejše vrste dev, odrasli namreč letajo že v maju. Za razliko od drugih dev ta vrsta pogosto počiva na vejicah ali bilkah, čeprav samci redno izvajajo teritorialne lete nad vodo. Kot večina kačjih pastirjev, tudi deviška deva pleni predvsem leteče žuželke. Ličinka je podolgovata, sivorjava z rumenkastimi lisami in zelenimi pasovi na bazi segmentov ali pa je enotno rumenorjave barve. Njen razvoj poteka približno 2 leti.
Podobne vrste: rjava deva (Aeshna grandis) - samice drugih dev (Aeshna spp.).
