Družina: lanovke (Linaceae)
Red: malpigijevci (Malpighiales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 20-100 cm
Razširjenost: redko, le prehodno
Življenjski prostor: njive, vrtovi, ruderlane površine
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: pokončna enoletnica, redkeje dvoletnica, z enostavnim ali razraslim steblom. Listi so premenjalno razvrščeni, jajčasti do podolgasto suličasti, na vrhu koničasti, celorobi, sedeči. Cvetovi so sinjemodri, dolgopecljati, posamični ali v rahlih pakobulih, 15-25 mm široki, s temnimi žilami. Čašni listi so jajčasti, na vrhu koničasti, po robu brez žleznih laskov. Plod je glavica.
Posebnosti: navadni ali tudi evrazijski oz. pravi lan sodi v skupino zelo starih gojenih kultur že iz predantičnih časov in se je verjetno razširil iz širšega območja Male Azije in sredozemskega območja (najstarejši laneni ostanki so iz Turčije in Irana in segajo dobrih 9.000 let v preteklost). Uporabljajo se semena in vlakna. Iz semen se večinoma stiska laneno loje, uporabljajo se tudi pri peki. Lanena vlakna so zelo trpežna, iz njih se dandanes večinoma izdelujejo ročno izdelani tkani izdelki (tudi tradicionalna prekmurska oblačila so bila iz lanu). Kot tradicionalno gojena kulturna rastlina povsod po Evropi izginja in je postal že precej redek.
Podobne vrste: dvoletni lan (Linum bienne) - francoski lan (Linum narbonense) - trpežni lan (Linum perenne).
