Družina: lepenci (Chrysomelidae: Chrysomelinae)
Red: hrošči (Coleoptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 6-11 mm
Razširjenost: dokaj pogosto
Življenjski prostor: njive s krompirjem, vrtovi, ruderalne površine
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: zelo prepoznaven hrošč s poloblim, bleščečim telesom in značilno črno pasastimi pokrovkami. Glava in oprsje sta oranžni, posejani z lisami in črtami. Tipalnice so betičasto členaste, v spodnji polovici oranžne, v zgornjem delu temne. Pokrovke so bledorumene, vzdolžno črno pasaste (po 5 pasov na vsaki pokrovi). Noge in spodnji del telesa so oranžno obarvane.
Obnašanje in razvoj: koloradski hrošč sodi v skupino 100 najbolj invazivnih organizmov. Izvira iz S Amerike in se je v Evropi razširil nekje po letu 1877. V zadnjih letih se je njegova populacija na območju Pomurja zmanjšala, zaradi opuščanja gojenja krompirja (Solanum tuberosum), ki je tukaj njegova glavna hrana. Tako odrasli kot ličinke se namreč hranijo z listi krompirja, a se lotijo tudi paradižnika (Solanum lycopersicum) in drugih razhudnikovk (Solanaceae). V Sloveniji ima 2 do 3 generacije letno. Samice izležejo tudi nekje 10 do 40 rumenih jajčec v kopučah na spodnjo stran listov. Ličinke so precej čokate, oranžne ali rdečerjave s črnimi lisami, gole. Levijo se trikrat, nato se spustijo na zemljo, kjer se v zemlji zabubijo. Po manj kot 10. dneh se iz njih razvije odrasel hrošč. Hrošči v nevarnosti izločijo zelo strupen rumen sekret (hemolimfa), ki napadalca sili k bljuvanju. Koloradski hrošč ima zelo malo plenilcev, večinoma se z ličinkami hranijo nekateri drugi hrošči in stenice, parazitirajo pa jih nekatere vrste kožekrilcev, dvokrilcev, pršic in glist.
Podobne vrste: pri nas jih praktično ni.
