Družina: pisanci (Cleridae)

Red: hrošči (Coleoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 9-15 mm

Razširjenost: redko

Življenjski prostor: svetli hrastovi gozdovi, poseke, skladovnice drv, podrta drevesa

Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: srednje veliki, zelo hitri hrošči, ki so porasli s svetlimi ščetinastimi dlakami (predvsem po nogah). Telo je večinoma črno. Glava je široka in navzdol usmerjena, z velikimi, temnimi očmi ter močnimi čeljustmi. Tipalnice so vitke, kratkočlenaste. Oprsje je precej veliko, skoraj kvadratasto, ožje od pokrovk, črno. Pokrovke so le malo večje od ostalega telesa, črne, v ramenskem delu rdečerjave, z valovitim, širokim belim pasom na spodnjem delu in ozkim belim pasom, ki obroblja rdečerjav segment in je večinma reduciran na trikotno liso ob kateri sta pogosto še manjši, obstranski lisi. Noge so temne, porasle s svetlimi ščetinastimi dlakami.

Obnašanje in razvoj: odrasli osebki po obarvanosti in obliki močno spominjajo (mimikrija) na mravljarice (Mutillidae). Aktivni so od maja do avgusta, največkrat se zadržujejo na posekanih, starih ali poškodovanih drevesih, predvsem na hrastih. Zaradi hitrega premikanja in plenilskega vedenja nekoliko spominjajo tudi na brzce (rod Cicindela). Ličinke so prav tako plenilci, hranijo se z majhnimi žuželkami in njihovimi ličinkami. V mnogih evropskih državah je vrsta močno nazadovala, ponekod celo izumrla in je marsikje zato zavarovana.

Podobne vrste: mravljinčasti pisanec (Thanasimus formicarius) - evropska mravljarica (Mutilla europaea) - okrasti kozliček (Anaglyptus mysticus).