Štajerska zapončica (Mantispa styriaca)

  • Domov
  • Štajerska zapončica

Družina: zapončice (Mantispidae)

Red: pravi mrežekrilci (Neuroptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 15-35 mm

Razširjenost: redko do lokalno

Življenjski prostor: obronki gozdov, grmovna mesta, suha travišča

Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena

Varstveni status vrste: ranljiva vrsta



Prepoznavanje

Odrasli osebki: zelo prepoznavni zaradi posebej prilagojenih grabilnih prednjih nog. Telo je bolj ali manj rjavkasto ali rumenkasto, z značilnimi rdečkastimi lisami vzdolž stranskega dela zadka. Glava je skoraj trikotna, z velikimi, zelenimi očmi. Prvi člen oprsja je močno podaljšan, zadnja dva sta kratka. Krila so prosojna, mrežasta, marginalna žila na zunanjem robu je okrepljena, rjavkasta. Prednje noge so velike, grabilne (podobno kot pri bogomolki), pomaknjene daleč naprej in zložene navpično pod oprsjem, tibialni del je močno povečan in v zgornjem delu temnejši.

 

Obnašanje in razvoj: odrasli so dnevno in nočno aktivni od junija do avgusta. So plenilci manjših žuželk, plen bliskovito uplenijo z izproženjem nog. Po parjenju samica izleže serijo jajčec na kratkih pecljih (lahko tudi po nekaj tisoč) na debla dreves, iz katerih se izležejo ličinke. Te so podobne ličinkam drugih mrežekrilcev in se v isti sezoni ne hranijo, temveč prezimijo in se zgodaj spomladi levijo. So parazitoidne in se zavlečejo v kokone pajkov volkcev (Lycosidae), kar je zelo komplicirano, saj samice pajkov nosijo kokone s seboj in jih vneto branijo. Če se ličinka uspe pregristi v kokon, se tam hrani z jajčeci in mladimi pajki, vmes se tudi levi (ta stadij je črvaste oblike), na koncu se v kokonu tudi zabubi. Tega zapusti nekje po 4 tednih kot zadnji stadij ličinke in se nato levi v odrasel osebek. Tako obliko razvoja imenujemo hipermetamorfoza. Marsikje po Evropi je vrsta zelo ogrožena in uvrščena na rdeče sezname.

 

Podobne vrste: pegasta zapončica (Mantispa aphavexelte).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti